Rodil se je okoli leta 1295 v mestu Montpellier v južni Franciji,
umrl je 16. avgusta 1327 v mestu Montpellier v južni Franciji.
Zavetnik: proti kugi
Romar, ki je stregel bolnikom
Starši so si ga izprosili od Boga, a komaj pri dvajsetih jih je izgubil. Tedaj je Rok prodal večino svojih posesti, izkupiček razdelil revežem in se odpravil na romanje v Rim. Po Italiji je takrat razsajala kuga, zato je končal romanje in začel streči bolnikom. Ko je končno le prišel v Rim, je tam stregel kužnim bolnikom in jih veliko čudežno ozdravil. Nazaj grede se je v Piacenzi sam okužil s kugo. Da v bolnišnici ne bi bil nikomur v breme, se je zavlekel v zapuščeno kolibo. Tja mu je nosil kruh pes iz sosednjega gradu. Graščak je opazil, kako je vzel pes z mize kruh in izginil z njim. Nekoč je stopil za živaljo in našel Roka v razpadli koči v velikem trpljenju in zapuščenosti. Vzel ga je k sebi in zanj skrbel. Ko je Bog Roku vrnil zdravje, se je romar napotil domov.
Domači so ga vrgli v temnico
Bolezen ga je tako spremenila, da ga še lastni stric ni spoznal. Meščani so ga vrgli v temnico ‒ bila je vojna in so imeli molčečega tujca za ogleduha. Svetnik se ni hotel izgovarjati in zagovarjati, pa tudi sam si je nalagal prostovoljno pokoro. Po petih letih se je ječa po legendi razsvetlila: vanjo je stopil sam Jezus in povabil romarja k sebi v nebesa. Kakor je Rokov življenjepis zgodovinsko nezanesljiv, tako je zgodovinsko izpričana moč njegove priprošnje ob kužnih boleznih.
Vir: druzina.si