Rodila se je 12. oktobra 1891 v Breslavu v Šleziji v Nemčiji, sedaj je to kraj Woclaw na Poljskem,
umrla je 9. avgusta 1942 v taborišču Auschwitz Birkenau.
Zavetnica: Papež Janez Pavel II. jo je razglasil za sozavetnico Evrope; je tudi zavetnica novodobnih mučencev in tistih, ki so zgodaj izgubili starše.
Mlada in vneta učenjakinja
Rodila se je kot sedmi otrok globoko verne judovske družine. Komaj dve leti je imela, ko ji je umrl oče. Mati Avgusta je zmogla prebroditi hudo izgubo, ker je globoko verovala v enega Boga. Dvajsetletna je Edith začela študirati filozofijo na univerzi v rodnem mestu. Pri tem se je srečala s filozofijo fenomenologa Husserla. Zapisala je: “Pri 21 letih sem bila polna pričakovanj. Psihologija me je razočarala … fenomenologija pa me je takoj navduševala zaradi objektivnega načina dela.” Preselila se je v Göttingen in postala Husserlova učenka. Z veliko vnemo se je lotila študija, seznanjala se je z mislimi takratnih vodilnih filozofov (Conrad-Martius, Max Scheler, Adolf Reinach …) in prišla v stik z mislijo na Boga.
Knjiga, ki privede do “odkritja”
Po Reinachovi smrti jo je vdova prosila, naj ji pomaga urediti moževo zapuščino. Srečanje s to globoko verno ženo ji je dalo misliti, kakšno veliko božjo moč da križ tistim, ki ga nosijo. Sama pravi, da je od tistega časa prenehala njena nevera. Ko pa je čez čas dobila v roke Povest duše, knjigo, ki jo je spisala karmeličanka sv. Terezija Deteta Jezusa, jo je branje tako prevzelo, da je vzkliknila: “To je resnica.” Tedaj se je odločila, da bo postala katoličanka. Krščena je bila 1. januarja 1922. Tedaj se je njeno življenje povsem spremenilo. Bogu se je želela popolnoma posvetiti. Deset let je bila nato vzgojiteljica v šoli dominikank v Speyerju in docentka na pedagoškem institutu univerze v Münstru. Učenke so se je spominjale kot ljubeče matere in kot ženske z globokim duhovnim življenjem.
Umorjena zaradi svojega izvora
Leta 1933 je nastopil Hitler in tedaj se je v Nemčiji začelo preganjanje Judov. Edith je takrat začutila v sebi globoko povezanost s svojim narodom. Zapisala je: “Večina Judov ne priznava Kristusa, ali ni zato dolžnost tistih, ki to razumejo, da nosijo ta križ.” V tem času je tudi dozorela njena odločitev, da vstopi v karmeličanski samostan. To se je zgodilo 14. oktobra 1933 v Kölnu. Prepričana je bila, da je Karmel edini kraj, kjer bo lahko svoje življenje darovala za rešitev duš, v samoti ter v veseli in preprosti pokorščini Pravilom in v skupnem življenju. Pri preobleki naslednje leto je prevzela ime Terezija Benedikta od Križa. Leta 1938 je opravila večne zaobljube, 31. decembra tega leta pa so jo premestili, da bi jo kot Judinjo rešili pred preganjanjem, v karmeličanski samostan Echt na Nizozemskem. Ko so holandski škofje med vojno povzdignili glas zoper preganjanje Judov, so se nacisti znesli predvsem nad tistimi Judi, ki so postali kristjani. 2. avgusta 1942 so jo gestapovci aretirali skupaj s sestro Rozo, ki se je zatekla v samostan. 9. avgusta sta bili ubiti v krematoriju v Oswiecimu (Auschwitz).
Vir: druzina.si