Rodil se je 19. maja 1611 v Comu v Italiji,
umrl je 12. avgusta 1689 v Rimu.
Zavetnik: Nima posebnega patronata.
Kardinal, ki je živel v askezi
Izhajal je iz bogate in pobožne trgovske družine. Njegov oče je bil Livio Odescalchi, mati pa Paola Castelli. Njegov brat je postal škof v Novari v Italiji. V mladih letih je Benedikta, Inocenca, mikal vojaški stan, a si je vendar najprej izbral pravni študij, v Neaplju doktoriral, potem pa se je odločil za duhovniški poklic. Še zelo mlad je postal kardinal, a je kljub sijajni in strmo vzpenjajoči se “karieri” živel zelo asketsko, zgledno, bil je preprost, mil in radodaren do revnih, do sebe in klera pa zelo strog. Kot legat v Ferrari v zadnjih letih tridesetletne vojne, ko so čete plenile med ubobožanim ljudstvom, si je pridobil ime “oče revnih”. Zaradi svoje strogosti pa je bil pri marsikom tudi osovražen. Še preden je postal papež, se je tako zameril francoskemu kralju Ludviku XIV., ker je zavzel ostro stališče do njegove nesramnosti do papeža in Cerkve ter obsojal njegov slog življenja.
Papež, ki je zedinjal Evropo in kazal na svetost življenja
Kot 240. naslednik apostola Petra je zasedel njegov sedež leta 1676. Premočrtnost, odprtost in neomadeževano življenje so glavne značilnosti njegovega papeževanja. Razumljivo, da je v tistem čudnem in razuzdanem času marsikomu pomenil temeljito izpraševanje vesti: boril se je proti nepotizmu, reformiral je več uradov v kuriji, uredil finance v cerkveni državi in bil neizprosen zagovornik papeške avtoritete. Spor s francoskim kraljem se je nadaljeval, saj je ta skušal oblikovati državno cerkev v Franciji. Papež ni hotel potrditi škofov, ki jih je imenoval kralj, kralja pa je za nekaj časa celo izobčil. Ves čas svojega papeževanja si je Inocenc tudi prizadeval, da bi Evropo ubranil pred Turki, ki so bili takrat neprestano na pohodu. Uspelo mu je, da je povezal med seboj nekatere evropske vladarje, s pomočjo katerih je bila 12. decembra 1683 dosežena pomembna zmaga nad Turki pred Dunajem, zaradi katere je prišlo tudi do propada turške vladavine na Ogrskem.
Vir: druzina.si