Rodil se je 16. aprila 1819 v kraju Poggiole v Italiji,
umrl je 12. januarja 1892 v Viareggiu, prav tako v Italiji.
Zavetnik: župnikov
Delo na kmetiji
Njegova otroška leta je zaznamovalo življenje v revni kmečki družini, kjer je moral skupaj z brati in sestrami pomagati pri delu na polju in v gozdu. Ker ni mogel obiskovati šol, ga je domači župnik učil sam: od branja in pisanja do zahtevne latinščine in drugih potrebnih predmetov. Tako je lahko z osemnajstimi leti, kljub nasprotovanju očeta, zapustil dom in stopil v red servitov v Firencah. Tu si je izbral redovno ime Anton Marija.
Običajen, skromen župnik
Kot novomašnik je nastopil službo vikarja, pozneje pa župnika v župnijski cerkvi Sv. Andreja v Viareggiu. To je bilo mesto s približno štiri tisoč prebivalci ob toskanski sredozemski obali. Kljub temu da je pozneje prevzemal tudi službe v redu (prior in provincial), je ostal vse življenje, kar 48 let, “zvest” svoji župniji. Kot redovnik je živel pravo evangeljsko preprostost, zvest zaobljubam, pravilom in predpisom; kot župnik pa je ves izgoreval in se razdajal svojim faranom. Posebna ljubezen in navdih v življenju in pri delu sta mu bila Križani ter Žalostna Mati Božja.
Svetnik s popolnoma običajnim življenjem
Bil je zgled skromnega, v ničemer izstopajočega ali nenavadnega življenja moža, ki je bil preprost župnik, nepoznan zunaj meja svoje župnije in mesta. Njegov življenjepisec ga je v našem Letu svetnikov lepo opisal: “Ni bil arški župnik … Njegova svetost je bila v tem, da je v svojem poklicu kot redovnik in župnik živel v najprisrčnejši zvezi s križanim Gospodom dan za dnem, z vsakim dejanjem, s slehernim trenutkom.”
Vir: druzina.si