Rodila se je leta 1566 v Firencah v Italiji,
prav tam pa je 25. maja 1607 tudi umrla.
Pravi zemeljski dom v samostanu
Že kot otrok je bila zelo pobožna in je premogla veliko milosti. Komaj devetletna je že vsak dan brala iz premišljevalne knjige o Jezusovem trpljenju, šestnajstletna pa vstopila v karmeličanski samostan Santa Maria degli Angeli v Firencah. Od prvega dne se je čutila v novem okolju kakor doma. Nič ji ni delalo težav, ne uboštvo, ne pokorščina, ne popolna podreditev redovnim pravilom. V samostanu je vse življenje imela mistična doživetja. Mnoga teh zamaknjenj so bila poučna: v njih so ji bile razložene skrivnosti vere in obravnavana vprašanja duhovnega življenja. Da so se ohranili zapisi teh doživetij, gre zahvala predstojnici, ki je Mariji Magdaleni naložila dolžnost, naj poroča o svojih mističnih izkušnjah, hkrati pa je njenim sosestram zaupala nalogo, naj natančno zapišejo vse, kar je med zamaknjenjem govorila.
Pet let velikega trpljenja zaradi večje ljubezni
V zamaknjenjih je bila večkrat živahna in okretna, razvneta od duha ljubezni. “Najrajši bi vse stvarstvo pozvala k ljubezni do Boga, ki je ljubezen sama. Toda ta ljubezen ni ljubljena.” To jo je hudo bolelo. Osmega junija 1585 ji je bilo naznanjeno, da se bo zanjo začelo obdobje petih let trpljenja. To je bilo v resnici strašno obdobje za njo. Zdelo se ji je, da jo obkrožajo in mučijo demoni. Po binkoštih 1590 se je velika preizkušnja končala. Povrnil se ji je občutek milosti in obljubljeno ji je bilo, da bo odslej vedno združena z Bogom, tudi v težavah vsakdanjega življenja. Odkar je spoznala lastne človeške slabosti, je bila do drugih še bolj prizanesljiva in uvidevna. Brala je v dušah, napovedovala prihodnost in delala tudi čudeže.
Vir: druzina.si