Rodil se je približno v času Kristusovega rojstva na Cipru,
umrl pa je mučeniške smrti leta 61 pri Famagusti, prav tako na Cipru.
Zavetnik: tkalcev in sodarjev, priprošnjik proti prepiru, kamnitim plazom, proti toči in žalosti
Trden v času nemira
Njegovi starši so bili Judje, premožni kmetje, ki so imeli posestva v Jeruzalemu in okolici. Bil je helenist, Levijevega rodu. Svetemu Barnabi priznavajo naziv apostol, čeprav ga Jezus ni poklical v zbor dvanajsterih, bil pa je eden izmed dvainsedemdesetih učencev, ki so se mu pridružili. Veljal je za izredno prikupnega moža, o katerem pravi Sveto pismo, da je bil “odličen mož in poln Svetega Duha in vere” (Apd 11, 24). Apostoli so mu upravičeno nadeli ime Barnaba, sin tolažbe, saj je bil edini, ki je sredi zmede in strahu ob dogodkih, povezanih z Jezusovim prijetjem in križanjem, ohranil mirno kri.
Sošolec sv. Pavla
O njegovi mladosti vemo le, da je bil Jud s Cipra, obiskoval je jeruzalemsko visoko šolo, poučeval ga je Gamaliel, ki se je pozneje v velikem zboru zavzel za kristjane. Bil je eden prvih kristjanov, ki so po Gospodovem vnebohodu prodali posestva in izkupiček prinesli apostolom. Barnaba je postal misijonar med pogani, še preden je Pavel začel svoja misijonska potovanja, pozneje pa je veliko misijonaril skupaj z njim. S Pavlom ga je tudi sicer vezalo iskreno prijateljstvo: bila sta sošolca, zanj se je zavzel pri apostolih in kristjanih po spreobrnjenju ter mu pomagal, da je postal največji oznanjevalec evangelija.
Smrt zaradi želje po oznanjevanju
Čez čas sta se Barnaba in Pavel ločila. Barnaba se je vrnil na Ciper, nato pa se je za njim izgubila vsaka sled. Nekatera poročila navajajo, da naj bi bil tudi v Rimu in Aleksandriji. Tudi o tem, kdaj in kje naj bi umrl, nimamo točnega podatka. Iz poročil o njegovem mučeništvu lahko sklepamo, da je umrl na Cipru. Rojaki so ga kamnali, nato pa vrgli truplo na grmado.
Vir: druzina.si