Rodil se je okoli leta 228 na robu tebanske puščave v Zgornjem Egiptu,
umrl je leta 341 v puščavskih gorah v Egiptu.
Zavetnik: Častijo ga kot zavetnika puščavnikov, pletarjev, tkalcev in rogozarjev.
Prvi puščavnik
Življenje sv. Pavla, prvega puščavnika je naslov najstarejšega poročila o tem svetniku. Napisal ga je sv. Hieronim kakšnih 30 let po svetnikovi smrti. Po rojstnem kraju se Pavel imenuje Tebanski, rodil se je v okolici Teb, nekdaj glavnega mesta Zgornjega Egipta. Bil je sin premožnih staršev, ki so mu omogočili izobrazbo. V zgodnji mladosti je doživel strahote Decijevega preganjanja kristjanov. Mladega Pavla je izbrala Božja previdnost za nekaj posebnega, zato ga je varovala in skrbno vodila, ko je bežal v puščavo. Nekaj časa je taval po njej, je pisal Hieronim, ter da se bo vrnil, brž ko bo izvedel, da je preganjanje končano.
Trenutek, ki je trajal 60 let
Končno je našel ob vznožju skalne gore votlino, zaslonjeno z velikim kamnom. Iz skalne razpoke je rasla visoka datljeva palma, ob njej pa je izviral studenec. V tej votlini je preživel Pavel 60 let v molitvi in premišljevanju, v odpovedi in zatajevanju, ne da bi prišel v stik z ljudmi. Toda čez nekaj let se je palma posušila. Kako se je preživljal od tedaj?
Bog poskrbel zanj v stiski
O tem nam več pove sveti Anton, puščavnik, ki je obiskal Pavla. “Ko je prišel čas kosila, mu krokar prinese dvojni obrok kruha. Anton se začudi, Pavel pa mu odgovori: ‘Vsak dan mi prinese kruh: danes pa se je količina pomnožila, ker si ti moj gost.’ Začne se pobožna razprava o tem, kdo je bolj vreden, da razdeli kruh. Pavel želi, da bi ga razdelil Anton, Anton pa, da bi ga Pavel, ker je starejši: na koncu pa ga oba skupaj razdelita na dva enaka dela. Potem ko se je Anton vrnil v svojo celico, je videl v videnju, kako angeli v letu odnašajo Pavlovo dušo. Hitro se vrne in najde Pavla na kolenih, kakor da bi molil, tako da najprej pomisli, da je živ. Ko pa ugotovi, da je mrtev, vzklikne: ‘O, sveta duša, še umirajoč si pokazala, kakšno je bilo tvoje življenje.'” (Zlata legenda)
Vir: druzina.si