Rodila se je 7. januarja 1844 v Lurdu v južni Franciji,
umrla je 16. aprila 1879 v Neversu ob reki Loari, prav tako v Franciji.
Zavetnica: Lurda, revežev, pastirjev in pastiric, ljudi, ki jih zasmehujejo in ponižujejo zaradi njihove vere;zoper telesne in vsakršne druge bolezni ter revščino
Deklica, ki je smela srečati Marijo
Bernardka se je rodila leta 1844 v Lurdu kot najstarejša izmed šestih otrok mlinarja brez stalnega zaslužka. Družina je živela v veliki revščini. Bernardka je bila bolehna in je večkrat živela pri tujih ljudeh. Ko ji je bilo štirinajst let, je imela v votlini massabielske pečine v času od 11. februarja do 16. julija 1858 18 prikazovanj. Marija se ji je prvič prikazala, ko je nekega mrzlega februarskega dne s sestro Tončko in sosedovo Ivanko nabirala suhljad.
Trpljenje zaradi nerazumevanja
Večkrat je Marija rekla Bernardki, naj gre k studencu. Ker ni vedela, kje je ta studenec, ji je Marija pokazala, naj gre v votlini na levo stran. Tam je začela grebsti zemljo in pritekla je voda. Šele 25. marca, na praznik Gospodovega oznanjenja, ji je neznana gospa povedala: “Jaz sem Brezmadežno spočetje.” V prvih letih po Marijinem prikazovanju je Bernardka morala veliko trpeti predvsem zaradi neštetih ljudi, ki so se imeli za poklicane, da jo smejo o vseh videnjih natančno izpraševati, številni med njimi so poskušali odkriti “prevaro”.
Bernardka je v obdobju prikazovanj preživljala hude čase. Številni so ji sovražno nasprotovali, saj so jo imeli za histerično in domišljavo. Dokler se niso zgodili prvi čudež, ji tudi župnik ni verjel. Bilo je veliko obrekovanja, tudi v tisku. Ona je vedno odgovarjala mirno, stvarno, jasno in prepričljivo. Njena velika želja je bila, da bi se skrila. Sprejeli so jo v samostan v daljnem Neversu. Tam je veliko pretrpela. Predstojnica in voditeljica novink sta se bali, da bi bila Bernardka zaradi prikazovanj domišljava, zato sta jo pogosto poniževali.
Vir: druzina.si