Rodil se jeleta 1290 v mestu Piacenza v severni Italiji,
umrl pa je19. februarja leta 1351 v svoji votlini pri mestu Noto na Siciliji.
Zavetnik: lovcev
Iz malomarnosti uničil pridelke in hrano
Sveti Konrad, plemič v vojaški službi, je sprva živel tako kot vsi bogataši tedanje družbe. Kljub temu pa je imel dobro in usmiljeno srce za reveže, pa tudi verske dolžnosti sta z ženo pobožno izpolnjevala. V mestu spoštovan in ugleden mož je bil med drugim strasten lovec. Prav pri lovu se mu je nekoč pripetil dogodek, ki je močno spremenil njegovo življenje. Divjad, ki so jo gonili psi, se mu je namreč skrila v gosto grmovje. Ker ni mogel do nje, da bi jo prepodil, je goščavo zažgal. Močan veter pa je ogenj razpihal, tako da gozdnega požara ni bilo mogoče ustaviti. Konrad je pobegnil, ogenj pa je uničil ne samo gozd, ampak tudi precej pridelkov in povzročil veliko škodo.
Iz kesanja postal redovnik
Ogorčeni meščani so pohiteli, da bi ujeli požigalca, in res se je ravno v tistem času v bližini gozda zadrževal siromak, ki je tam nabiral suhljad. Obtožbam s svojim jecljanjem in zmedenostjo ni bil kos, tako da so ga obsodili na smrt. Konradu, ki je bil kljub lahkotnemu življenju pošten in plemenit mož, pa vest ni dala miru, zato je priznal, da je povzročil požar, in bil pripravljen poravnati škodo. Sklenil je, da bo dal posvetnemu načinu življenja slovo in začel živeti kot spokornik. Z ženo sta prodala premoženje, poplačala škodo, preostanek premoženja razdelila revežem in samostanom, sama pa se sporazumno razšla.
Vir: druzina.si