Rodil se je12. maja 1866 v Herceg Novem v Boki Kotorski,
umrl je 30. junija 1942 v Padovi v Italiji.
Zavetnik: spovednikov
Graditelj mostov med vzhodom in zahodom
Bogdan (takšno je bilo njegovo krstno ime) je bil 12. otrok v hrvaški družini, ki je živela na območju današnje Črne gore. Šestnajstleten je stopil v kapucinski red v Vidmu (Udine), ki spada v beneško provinco. Pri preobleki je dobil redovniško ime Leopold. Leta 1890 je bil v Benetkah posvečen za mašnika.
V prvih duhovniških letih ga je prežemal ekumenski duh, zato je želel v domovino, da bi gradil mostove med vzhodno in zahodno Cerkvijo. Zaradi krhkega zdravja mu predstojniki tega niso dovolili. Kljub temu je nekaj časa deloval na ozemlju sedanje Hrvaške, in sicer v Zadru (leta 1890) in dobro leto v Kopru (med letoma 1906 in 1907) .
Življenje v spovednici
Od takrat pa do smrti leta 1942 je bil spovednik v kapucinskem samostanu v Padovi. Nekaj časa je bil vzgojitelj mladih redovnikov, vendar se je vedno znova vračal v spovednico. Ostal pa je vedno povezan z domovino, saj ni nikoli sprejel italijanskega državljanstva. Zato je tudi moral za nekaj časa oditi v izgnanstvo.
Njegovo pričevanje in mučeništvo hkrati je bila njegova spovednica. Od jutra do večera so jo oblegali ljudje najrazličnejših stanov od blizu in daleč. Skrivnost njegovega uspeha je bila prav gotovo v iskreni pobožnosti, s katero je sprejemal vsakega spovedanca. Že takoj po njegovi smrti so se ljudje začeli zatekati k njemu z molitvami in so mu izročali v uslišanje svoje prošnje.
Vir: druzina.si