Rodila se jeleta 1222 v Franciji,
umrla je 25. junija 1291 v Amresburyju v Angliji.
Zavetnica: nima posebnega patronata
Velika dobrodelnica
Eleonora je bila že kot otrok vedrega in veselega značaja. Bila je pobožna in že v mladih letih je z otroško preprostostjo in iznajdljivostjo rada delila dobrote. Že tedaj je veljala za zelo modro, saj je imela vseskozi bister um in izjemen spomin. Pokazala je zrelost na vseh področjih in rada je prebirala učene knjige, zato velja za veliko ljubiteljico književnosti. Poročili so jo zelo mlado, stara je bila komaj deset let, a mladost in razlika v narodnosti ni bila ovira za medsebojno ljubezen in razumevanje med zakoncema; v zakonu z angleškim kraljem Henrikom III. je preživela 37 let. Svojemu možu je bila v veliko opora, saj mu je spretno svetovala, kar je blagodejno vplivalo na napete in anarhične razmere v Angliji. Zavzemala se je za izboljšanje cerkvenih šol, zidanje novih cerkva in samostanov, predvsem pa za dobrodelnost, s čimer se je ljudstvu tudi najbolj prikupila.
Voditeljica polna modrosti in usmiljenja
Sama je obiskovala in negovala bolnike po revnih kočah ter delila siromakom kruh in juho. Znala pa je tudi vladati, saj je z modrostjo opravljala dolžnosti svojega vladarskega stanu, pridobila si je npr. velike zasluge za napredek v književnosti in znanosti. Po moževi smrti, potem ko je uvedla svojega sina Edvarda I. v kraljeve posle, se je odpovedala vsem častem, zapustila dvor in oblekla redovno haljo benediktink v samostanu Amesbury. Tu je v miru ob študiju, v molitvi in pokori živela še petnajst let vse do smrti.
Vir: druzina.si