Rodil se je 22. februarja 1698 v mestecu Voltaggio v Italiji,
umrl je 3. maja 1764 v Rimu.
Zavetnik: revežev in spovednikov
Močna želja, ki jo niso uklonile niti velike prepreke
Rodil se je v revni, a pobožni družini s štirimi otroki očetu Karlu in materi Frančiški Anfossi. Že kot otrok je bil odkritega in vedrega značaja, živel je spokorno, v nenehni askezi, v samoodpovedi je pogosto pretiraval. Ko je bogat par opazil, kako lepo in pobožno je Janez ministriral pri sveti maši, sta mu prevzeta nad tem omogočila šolanje v Genovi in izobrazbo, ki bi jo sicer težko dosegel. Pozneje se je zanj zavzel tudi njegov stric, kanonik v cerkvi sv. Marije Kozmedinske v Rimu. Kljub hudi bolezni, imel je epilepsijo, se mu je izpolnila srčna želja, da je postal duhovnik.
Duhovnik, ki je svoje življenje posvetil brezdomcem in bolnim
Že od začetka svoje duhovniške službe je skrbel za najbolj uboge in pomoči potrebne. Vsak dan je po petkrat ali šestkrat pridigal po cerkvah, kapelah, samostanih, bolnišnicah in ječah. Delal je v zavetišču za brezdomce, ustanovil zavetišče za uboga dekleta in ženske ter s posebno ljubeznijo skrbel za jetnike in bolnike. Nešteto bolnikov je pripravil do tega, da so opravili dobro spoved in spravljeni z Bogom umrli. Ko je prevzel kanonikat pri cerkvi sv. Marije Kozmedinske, se je prej prazna cerkev hitro napolnila.
Vir: druzina.si