Rodil se jeokoli leta 390 v Franciji,
umrl je leta464, prav tako v rojstni domovini.
Zavetnik: nima posebnega patronata
Navdušenje ob življenjepisih svetnikov
Sveti Roman se je rodil v Burgundiji okoli leta 390 v premožni, a preprosti in bogoljubni družini. Starši so njemu, bratu Lupicinu in njuni sestri že v mladosti privzgojili iskreno in prisrčno ljubezen do Boga. Romana posvetna izobrazba ni pretirano mikala, se je pa zato toliko bolj posvečal ljubezni do bližnjega, molitvi in duhovnemu branju.
Odpovedal se je poroki in sklenil, da bo živel samo za Boga in iskal pot popolnosti v odmaknjenosti od sveta, v samotarskem načinu življenja. Ob prebiranju življenjepisov velikih vzhodnih puščavnikov in knjige redovnih pravil opata Janeza Kasijana si je izdelal načrt za samostojno samotarsko naselitev.
Iz osamljene “jame” nastanejo trije samostani
Izbral si je samotno dolino v pogorju Jura, ograjeno z visokim skalovjem in zaraščeno z gozdom. Tu si je na jasi pod smokvinim drevesom, kjer je izviral studenček, pripravil skromno zavetišče. Dan si je razdelil na čas za molitev, branje in ročno delo. Kmalu se mu je pridružil še brat Lupicin, sčasoma pa še drugi, ki so ju želeli posnemati. Postopoma so v dolini Condat nastali kar trije samostani: enega je vodil Roman, drugega Lupicin, tretjega, ženskega, pa njuna sestra.
Vir: www.druzina.si