Rodila se je 6. januarja 1412 v vasici Domremy v Lotaringiji, v Franciji,
umrla je 30. maja 1431 v Rouenu, prav tako v Franciji.
Zavetnica: Francije, Rouena in Orleansa, francoskih vojakov, telegrafije in radia
Običajna mlada kmečka deklica
Rodila se je v zgledni kmečki družini kot najmlajša izmed petih otrok. Njen oče Jakob Tarco, župan, je bil častitljiv, varčen in nekoliko mrk človek, mati Izabela Romee pa blaga ženska in ljubeča mati. Ivana se v zgodnjem otroštvu ni prav nič razlikovala od svojih vrstnic: bila je pobožna, dobro vzgojena, skromna in preprosta, opravljala je vsa običajna hišna opravila, pasla je živino svojega očeta in se ukvarjala s prejo. S trinajstimi leti pa je prvič zaslišala glas, v katerem je pozneje prepoznala glas nadangela Mihaela. Večkrat na teden jo je opominjal, naj gre na pomoč francoskemu kralju (prestolonasledniku), ki ga ogrožajo Angleži, in reši Francijo.
Ženska, ki dosega “nemogoče” zmage
Več let je skrivala ta svoja videnja, ko pa je dopolnila sedemnajst let, se je, po moško oblečena, na konju v popolni bojni opremi pojavila pred kraljem ter mu razložila svoj načrt in poslanstvo. Po oklevanju in preverjanju ji je kralj le dovolil, da je z majhno vojsko odšla v Orleans, ki ga je našla v brezupnem položaju. To ključno postojanko so Angleži uspešno oblegali, francoska vojska je bila popolnoma na tleh in samo še vprašanje časa je bilo, kdaj bo mesto padlo. Ivana se je najprej lotila reda med vojaki: vsi so morali opraviti življenjsko spoved, pregnala je prostitutke, nato pa vojsko povedla v zmago. Mesto je bilo osvobojeno, Angleži pregnani v beg, Ivana pa je z vojsko dosegala nove in nove zmage, ki so ponekod že mejile na pravi čudež.
Obsojena na smrt zaradi “nemoči” moških
Na koncu je skupaj z zakonitim prestolonaslednikom Karlom VII. zmagoslavno vkorakala v Reims, kjer so ga okronali za kralja. S tem dejanjem naj bi se njeno poslanstvo končalo, a je zaradi kraljeve pasivnosti in lahkomiselnosti na lastno pest odšla branit Pariz. Bila je ranjena, ujeta in kot ujetnica prodana Angležem. Ti so jo pred inkvizicijskim sodiščem obtožili, da je čarovnica, vlačuga in čarodejka, ter jo pet mesecev zasliševali. Izid procesa in obtožba pa sta bili že vnaprej določeni. 30. maja 1431 so jo v Rouenu, komaj devetnajstletno, sežgali na grmadi. Kmalu po njeni smrti je papež Kalist II. proces obnovil in preklical sodbo.
Vir: druzina.si