Rodil se je 9. januarja 1902 v kraju Barbastro v Španiji,
umrl je 26. junija 1975 v Rimu v Italiji.
Zavetnik: nima posebnega patronata
Profesor, ki so mu pri srcu ubogi
Pri 15. ali 16. letih je začutil prve slutnje Božjega klica in odločil se je, da bo postal duhovnik. Leta 1918 je v Logroñu začel študij teologije in ga po letu 1920 nadaljeval v semenišču svetega Frančiška Pavelskega v Zaragozi. V diakona je bil posvečen 20. decembra 1924, v duhovnika pa 28. marca 1925. Opravljanje duhovniške službe je začel v Perdigueri v zaragoški škofiji, nadaljeval pa v Zaragozi.
Z nadškofovim dovoljenjem se je leta 1927 preselil v Madrid, kjer je opravljal duhovniško službo v vseh okoljih in se še posebej posvečal revnim in obubožanim v madridskih predmestjih ter na smrt bolnim in umirajočim v bolnišnicah. Prevzel je dolžnosti kaplana v ustanovi Patronato de enfermos (dom za bolne), dobrodelni organizaciji, ki so jo vodile apostolske gospe svetega Srca. Bil je profesor, obenem pa je nadaljeval doktorski študij civilnega prava.
Slutnja, ki postane realnost
2. oktobra 1928 mu je Gospod jasno pokazal, kar je doslej le slutil: sveti Jožefmarija Escrivá je ustanovil Opus Dei. Vedno je sledil Gospodu, tako da je 14. februarja 1930 doumel, da mora apostolat Opus Dei razširiti tudi med ženske. Tako se je v Cerkvi odprla nova pot, ki si med ljudmi vseh družbenih slojev prizadeva za iskanje svetosti in izvajanje apostolata prek posvečevanja vsakdanjega dela, sredi sveta in brez spremembe družbenega stanu.
Po 2. oktobru 1928 se je ustanovitelj Opus Dei z veliko apostolsko gorečnostjo za duše posvetil izpolnjevanju poslanstva, ki mu ga je zaupal Bog. Leta 1934 je bil imenovan za rektorja ustanove Patronato de Santa Isabel (zavetišče sv. Elizabete). V času španske državljanske vojne je svojo duhovniško službo opravljal v Madridu, pozneje pa v Burgosu. Večkrat je bil tudi v veliki življenjski nevarnosti. Že tedaj je sveti Jožefmarija Escrivá doživljal dolgotrajna in ostra nasprotovanja, ki jih je vedro prenašal.
Vir: druzina.si