Rodil se je 12. marca 1831 v škofiji Nancy v Franciji,
umrl je 29. maja 1914 v Rimu v Italiji.
Zavetnik: nima posebnega patronata
Fant, ki je izjemno hitro postal redovnik
Rodil se je v pobožni družini, zato ni čudno, da se je odločil za duhovniški poklic. V škofijskem bogoslovnem semenišču pa se je srečal z redovniki in misijonarji Oblati Brezmadežne. Njihova misijonska vnema je tako vplivala na bogoslovca Jožefa Gerarda, da se je odločil vstopiti v njihov red in postati misijonar. Po enem letu noviciata so mu predstojniki že dovolili, da je opravil večne zaobljube. V samostanskem arhivu je o njem zapisano: “Jožef Gerard je bil vzoren novinec, pobožen, poln notranjega duha in solidnih kreposti. Odlikovala ga je ljubezen do sobratov, rad je ubogal predstojnike in bil je ves vnet za misijone v tujih deželah.”
Misijon, poln neuspehov, privede do uspeha
Po dveh letih bogoslovnega študija je bil posvečen za diakona in dobil je odlok, da odide za misijonarja v Južno Afriko. Tam je bil šele leta 1837 ustanovljen prvi apostolski vikariat, čez deset let drugi in leta 1850 v koloniji Natal tretji. Tega je Kongregacija za širjenje vere zaupala oblatom Brezmadežne in tja je bil poslan Jožef Gerard. Mednje je bil potem poslan p. Jožef, toda domačini niso pokazali zanimanja za krščansko vero. Zato so ga poslali za dve leti med Evropejce, nato pa spet k plemenu Zulu. Domačini so prihajali blizu, toda za krst in spreobrnitev se niso odločili. Misijonarji oblati so se tedaj odločili za prodor v notranjost obsežnega apostolskega vikariata in prišli v kraljestvo Basotho. Tu jim je kralj dovolil misijonsko delo. V dolini Tlo-u-tle so ustanovili misijon Božje Matere, pozneje imenovan Roma. Tu je bil p. Gerard predstojnik od leta 1862 do 1875. Posvetil se je vzgoji moške mladine in krstil okoli 500 članov tega plemena.
Ljubezen do vsakogar
Ljudje so občudovali v p. Gerardu moža molitve. Sam pa je o svojih misijonskih izkušnjah napisal: “Skrivnost, da te ljubijo, je, da ti ljubiš. Ljubiti tudi nekristjane. Ko jih vidiš, se lahko razžalostiš in se vprašuješ, kako bi jih mogel spreobrniti. Odgovor najdeš na vsaki strani evangelija: treba jih je ljubiti, ljubiti kljub vsemu in povsod.”
Vir: druzina.si