Rodila se je23. januarja 1585 v Mulwithu v Angliji,
umrla pa je 30. januarja 1645 v Hewarthu v Angliji.
Zavetnica: nima posebnega patronata
Priča umoru svojih sorodnikov
To pogumno žensko, ki je veliko storila za obrambo vere in vzgojo deklet, imenujejo “ena največjih žena cerkvene zgodovine”. Kot Angležinjo in katoličanko so jo anglikanci preganjali kot svojo sovražnico. Bila je priča usmrtitve treh sorodnikov, njena stara mati je bila zaradi zvestobe katoliški veri štirinajst let v zaporu. V spravo za to, ker je njena dežela odpadla od rimske Cerkve, je hotela žrtvovati svoje življenje v strogem ženskem redu. V samostan klaris v St. Omerju v Belgiji so jo sestre, kljub izobrazbi in plemiškemu stanu, “neubogljivo, ponosno in razvajeno” določile za laiško sestro.
Zaradi otrok v zapor
Marija je že takrat pokazala veliko mero ponižnosti, potrpežljivosti in ubogljivosti. Ko ji je vizitator reda rekel, da takšno življenje ni zanjo, je samostan ubogljivo zapustila. Odslej je vse svoje moči in sposobnosti posvetila skrbi in vzgoji mladine. S petimi prijateljicami je v St. Omeru ustanavljala šole, kjer so “angleške gospodične” otroke poučevale v šolskih predmetih in pri ročnih delih. Živele so v skupnosti, kjer so vladala pravila, podobna jezuitskim. Kmalu so začele ustanavljati podobne zavode oz. hiše v Belgiji, Italiji in Nemčiji. Kljub nasprotovanju je Marija poskušala tak zavod ustanoviti tudi v Angliji; ni se ustrašila ne sramotenja ne ječe, v katero so jo kar trikrat poslali.
Oproščena krivde
Žal za njeno delo v Rimu ni bilo posluha, tako je nekaj časa s sestrami živela v Münchnu kot izobčenka. Papež je pozneje dovolil obstoj nekaterih njenih hiš kot “ustanove angleških gospodičen”. Tako je tudi v Rimu leta 1632 zaživela njena ustanova, inkvizicija pa je dokončno preklicala očitke in sumničenja proti njim. A Marija je bila v tem času že telesno in duševno izmučena. Kljub temu je še šest let preživela na potovanjih in delovala v svoji domovini, kjer je umrla stara 60. let.
Vir: druzina.si