"V ponižnosti se počutiš najmočnejšega"

Njegova vzgoja ni bila duhovna. Vera mu vsekakor ni bila položena v zibelko. Oprijel se je je v srednjih letih, potem ko je že okusil nekaj življenjskih viharjev. Miha Butara, s cvetno nedeljo je povezan njegov priimek, danes pravi, da ne živi le drugačnega življenja, ampak kar drugo. Zdaj sta v njegovi pisarni tudi duhovna literatura in rožni venec. Nekateri njegovi znanci ne razumejo njegovega klica. V posebni, pričevanjski epizodi Moških skrivnosti razkriva svoja iskanja in milosti.

Preberite še:Andrejin mož ima hudo bolezen: “Ne sprašujem se, kako zdržim. Moram”

Mož, oče, katoličan. Tako se opiše naš sogovornik. Poklicno je že deseto leto pomočnik generalnega direktorja skupine Slovenske železnice, član več nadzornih svetov, podpredsednik Hokejske zveze Slovenije in predsednik hokejske Olimpije. Precej vlog in funkcij, ki zahtevajo pomembne odločitve vsak dan. V ta namen tudi z zaupanjem moli. Še zdaleč pa ni bilo vedno tako.

Preberite še:Vsestranski Leji ne manjka dejavnosti: “Lepo je, če imaš priložnost pokazati, česa si sposoben”

Bilo je nekoč

“V mladosti sem bil čisti ateist,” začne svojo pripoved: “Nihče mi doma ni rekel nič grdega čez vero, a tega pri nas ni bilo. Vzgajani smo bili, da delamo dobro, da se trudimo po najboljših močeh.” V najstniških letih je bil nekajkrat v cerkvi, a se mu je dogajanje tam zdelo suhoparno.

Pozneje so se zvrstili mnogi lepi, a tudi težki življenjski dogodki. Vse bolj je dojemal, da obstaja nekaj več: “Nisem pa še bil pripravljen, da je to ‘nekaj’ Bog. To je v meni dozorevalo.” Prebiral je o temeljih različnih verstev ter ugotovil, da mu najbolj ustreza krščanstvo.

Za klene fante in gospode

Moške skrivnosti smo na Aleteii poimenovali rubriko za klene fante in gospode. Objavljamo jo vsak drugi petek. Tule najdete vse epizode. Če imate predloge za kandidate, pišite na lojze.grcman@aleteia.org.

Preberite še:Mama pri 20 letih: “Otrok je od vseh najbolj nedolžno bitje in si zasluži življenje”

Klic, ki mu je sledil

Že po štiridesetem letu pa je doživel in začutil klic ter željo, naj se da krstiti. Preprosto ga je nekaj nagovorilo. Tega mu ni nihče naročil, še manj ukazal ali prepričeval.

“To ni bilo nekaj materialnega. Zakaj sem se tako odločil? Težko razložim. To je bil najbolj čist klic, kar sem jih doživel. Odločil sem se, da se želim krstiti, da želim dati krstiti tudi otroke, da se hočem cerkveno poročiti. Hotel sem imeti pogum pred Bogom reči: Da, ti boš moja žena! Da, moji otroci bodo v tem občestvu, vzgajal jih bom v teh vrednotah.”

Miha Butara zasebno in športno:

Začni s predvajanjem

“V ponižnosti se počutiš najmočnejšega”

Kako človek v najbolj produktivnem obdobju življenja, ki ima za sabo leta uspešne kariere na številnih področjih, vodi ter vpliva na mnoge ljudi in sisteme, ostaja skromen in ponižen?

“Nekdo, ki je vsemogočen, ki je za nas daroval svojega sina, katerega Sin se je daroval za nas in toliko naredil za ljudi, je bil tako skromen. Kdo sem jaz, da se bom povzdigoval nadenj?”

Preberite še:Mama s pritlikavostjo in “povprečno” visok sin snemata zabavne posnetke ter ozaveščata o drugačnosti

“Ko se začneš zavedati veličine Boga, spoznaš tudi, kako si majhen. Ko si priznaš, kako si majhen in se zavedaš, da so tvoji uspehi Njegovi, potem si lahko skromen in ponižen. Lahko rečeš hvala za vse milosti in v izraz tega tudi poklekneš. Iz spoštovanja in zahvaljevanja za stvari, ki nam jih Gospod daje. To je nekaj najlepšega in tedaj se počutim najmočnejšega. Mar ni zanimivo, da se v ponižnosti počutiš najmočnejšega, svobodnega?”

Domen Jančič

Takšna in drugačna razodetja

Miha Boga in njegovo prisotnost v svojem življenju doživlja na različne načine. Kdaj bolj diskretno, so pa trenutki, ko je to tudi precej konkretno.

“Božja milost in Njegova ljubezen sta neizmerni. Meni se je razkril v različnih trenutkih, tudi na nenavadne načine. To mi je na primer dalo potrditev za neko odločitev. Vozil sem se v avtu, razmišljal o nečem pomembnem in prosil Boga za znamenje. Bil je sončen dan, brez oblačka. Ne prej ne potem ni bilo dežja, poleg sonca pa se je kljub temu prikazala kratka mavrica. Odločitev, ki sem jo sprejel je bila prava.”

First Holy Communion ceremony. Place for typography

Preberite še:S partnerjem nisva poročena. Ali smem k obhajilu?

K maši poskuša, če je le mogoče, iti vsak dan. V določenem obdobju se mu je nakopičilo veliko stvari v službi, v klubu, doma. Bil je utrujen in se mu ni ljubilo v cerkev. Ampak se je vseeno odločil in šel.

“Pred cerkvijo sem pogledal v oblačno, skoraj črno nebo in izza oblakov so se prikazali žarki. To je bila zame potrditev, da sem storil prav. To me nagovarja. A četudi ne bi bilo teh znakov, Jezus pravi: ‘Blagor tistim, ki niso videli, a so verovali.’ (Jn 20,29) Ne verjamem zaradi tega, kar sem videl, ampak zaradi notranjega občutka, ki ga imam. Tega mi nihče ne more vzeti.”

Njegovi veri niso vsi naklonjeni

Poudari tudi: “Boga ne prosim za materialne stvari, ampak da bi mi pokazal pot. Na koncu vedno rečem, naj se zgodi Njegova volja. Če bo tako, potem je prav.” Njegovega pogleda na svet in vero vsi v njegovi okolici in družini ne sprejemajo naklonjeno.

Fotografija je last Mihe Butare

“Če si v Sloveniji verujoč, si stigmatiziran. Če bi po Sloveniji pozdravljal ljudi z Bog te živi, bi izpadel čudak. Če pa v ZDA rečeš God bless you, je to normalno. Prav tako imamo dvojna merila. Zagovarja se pravica do nošenja burke oz. hidžaba, moti pa molitev rožnega venca na prostem. Manjka nam zavedanja, da je vera nekaj lepega, da nam daje življenjski, moralni kompas. Če bi vsi na svetu upoštevali Božje zapovedi, bi bil ta bistveno lepši. “

Preberite še:Po desetletju dela v pornografski industriji je svoje življenje predala Kristusu

“Nekatere stvari se Cerkvi upravičeno očitajo, a v mnogih primerih se ji krivica preveč na lahko pripisuje in dobre stvari prehitro spregleda. Cerkev sestavlja ogromno posameznikov. Kot so dobri in slabi ljudje v življenju, so tudi v Cerkvi takšni, ki podležejo skušnjavam in se oddaljijo od Boga. Skušnjave za greh so na vsakem koraku, kot človeštvo smo se nekje izgubili. Vse je osredotočeno samo nase, na lastne, ne na skupne potrebe in to nas oddaljuje od Boga.”

Vera in odnos z Bogom nista samoumevna. Moraš ju utrjevati, negovati, poglobiti in širiti.

Kaj pa v podjetju in klubu?

Kako pa 10 zapovedi implementira na poslovno in klubsko življenje, na sestanke, na skupine, ki jih vodi?

“Poskušam biti vedno pravičen, dosleden, dober in učinkovit. Vedno se trudim uresničevati cilje, ki si jih zastavimo oz. si jih zastavim. Nikomur ne želim škoditi. Z uresničevanjem ciljev, doseganjem želenega razvoja, dobrimi odnosi in ustvarjanjem dodane vrednosti želim delati širše dobro. No, med sestanki še ne molim (smeh), molim pa veliko, za različne ljudi, tudi za sodelavce. Sveto pismo mi predstavlja moralni kompas, molitev pa je moje orodje. Tako v zasebnem življenju kot v podjetju in v hokeju.”

Blagoslov hokejistov Olimpije

Lani oktobra so v hokejski Olimpiji pripravili nekaj nenavadnega za slovenski prostor – Martin Golob, Mihov župnik v Grosupljem, s katerim sta zelo povezana, je blagoslovil dvorano Tivoli in hokejsko ekipo. “Vsi hokejisti so bili za, tudi neverujoči. Všeč jim je bilo s simbolnega vidika.”

View this post on Instagram

A post shared by HK SZÌŒ Olimpija (@hksz_olimpija)

“Če se naučiš vse predajati Gospodu, je življenje lepše”

Miha Butara želi podčrtati še nekaj spoznanj: “‘Gospod je moja luč in moja rešitev. Koga bi se moral bati?’ (Ps 27) Te besede mi dajejo neizmerno mirnost. Če sem jaz v očeh Gospoda vreden, koga bi se moral bati? Nikogar! Moja edina skrb in bojazen sta, da bi izpadel iz njegove milosti. On nas nikoli ne odriva. On nas nagovarja in nas kliče. Želi si, da živimo polno. Želi si, da pridemo k njemu.”

“V vsakem trenutku življenja, ob lepih stvareh, slabi volji ali trpljenju mi Gospod daje moč. V molitvi mu predajam svoje križe, vedno mi jih pomaga nositi. Če se naučiš vse predajati Gospodu, je življenje lepše. Če ga živiš v skladu z Njim, potem velja, da živiš polno življenje.”

Fotografija je last Mihe Butare

“Kardinal König je v knjigi Vera je Svoboda v začetku 80 let napovedal, da bomo morali zaradi načina življenja Boga iskati v sočloveku. To resnično drži. Jaz sem mu hvaležen, da ga lahko najdem v svoji dragi ženi Moniki, v dveh hčerkah, botru, maloštevilnih, a pravih prijateljih, med katerimi je tudi moj župnik Martin Golob, ki je hkrati moj učitelj. Z njimi rastem in oni so dokaz, kako Bog deluje po ljudeh.”

Preberite še:Pričevanje sedemčlanske družine: “Povezuje nas neomajna vera”

Želi pričevati, ne prepričevati

S časovne razdalje gost Moških skrivnosti čuti, spoznava, da ga je že v preteklosti, ne le v zadnjih dveh, treh letih, ko je bistveno zasukal svoje življenje, velikokrat nekaj nagovarjalo. Ampak ni imel oči odprtih, ugotavlja.

“Bog nas nagovarja, želi si, da predstavljamo dobro in nas ima rad. Koliko mu dopustimo, da pride k nam, pa je naša osebna odločitev. To je svobodna volja.”

“Želim širiti vero v Boga. Nikogar ne želim prepričevati. Želim pa pričevati. Poskušam povedati svoje izkušnje, četudi v zameno dobim kakšen začuden pogled.”

Preberite še:Saša, njeni ljubki prijatelji in zakulisje dela v živalskem vrtu

Doctor, patient and helping hand, empathy and communication

Preberite še:Čakate na operacijo? Naj vas opogumijo ti svetopisemski citati

Preberite še:Še ena mama, ki je zaradi raka darovala življenje za svojega otroka