Vse priprave na božič nas lahko zavedejo k misli, da mi sami ustvarjamo praznik. Ampak edino, kar je potrebno, je tu samo po sebi. Ustvariti moramo le razmere, da to sprejmemo, začutimo in doživimo
Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Smo okraske za božično drevo kupili ali naredili sami? Bomo letos postavili plastične ali keramične jaslice? Vsa podobna razmišljanja nam lahko v teh dneh dajo lažni občutek zadovoljstva in polnosti. Ampak izraz praznik je zanimiv, ker je koren besede “prazen”.
Prazen praznik?
To zagotovo ni naključje. Pomeni namreč, da se moramo za praznik izprazniti, ne pa, da bi nas morali prazniki izprazniti. Narediti moramo prostor nečemu, a čemu? Nečemu, kar nismo mi, nečemu, kar nas presega, česar morda niti ne znamo ubesediti. In v tem je tudi smisel obredov in priprav, ki spremljajo vsak praznik.
Tudi sveta mati Terezija je opazovala praznino: “Bolj ko smo prazni, večji je prostor, ki ga lahko Bog napolni. Kadar mu nimamo kaj dati, mu dajmo ta nič.”
Preberite še:
Vlog Janeza Rusa: Še je čas, da se pripravimo na božič
Preberite še:
Že veste, kaj boste skuhali za božično večerjo? S. Nikolina svetuje.
“Bog ne more napolniti tistega, kar je že polno”
Naše telo si mora odpočiti, prav tako tudi duša. Izognimo se naglici, ne srkajmo vase vseh neštetih informacij in impulzov, ki jih dobivamo iz okolja. Lahko pa gremo še korak dlje in poskusimo izprazniti svoje srce nadutosti, napuha ali oblastnosti. Šele nato se bomo lahko napolnili z lepim in dobrim.
Sv. mati Terezija doda: “Da bi v življenju prejeli popolno, ni pomembno, koliko dajemo, ampak koliko smo prazni. Niti Bog ne more napolniti tistega, kar je že polno.”
Ali znamo čakati?
Praznina je povezana tudi s čakanjem. Čakamo namreč, da nas nekaj napolni. Današnji človek precej nerad čaka. Imamo hitre blagajne, na bankah ne stojimo več v vrstah, ampak uporabljamo spletno banko, med čakanjem v čakalnici pa se igramo s telefonom.
Čakanje je sestavni del življenja, mi pa ga želimo čim bolj odstraniti iz naših vsakdanjikov. A čakanje nam odpre nove razsežnosti. Med čakanjem se soočimo s sabo, s sedanjim trenutkom.
Tudi advent je čakanje. Čakamo lahko na različne načine. Ne glede na to, ali čakamo polni vere in zaupanja ali z zmedenostjo in raztresenostjo ali z mešanico obojega, Bog vedno prihaja, da bi bil z nami. Ob primeru Izraelovega ljudstva se lahko spomnimo, kako je bil Bog ljubeče navzoč z nami v preteklosti (Ps 124). Kot Marija pa lahko ponižno in polni upanja zaupamo, da bo Bog z nami v prihodnosti (Lk 1,38).
Preberite še:
Molitev pred božičem: Čakam te
