Aleteia

Gasilec Rui in njegov božič, ki ga lahko ne bi bilo

FIREFIGHTERS
Deli
Komentar

Ljudje se v božičnih dneh veselijo srečanja z bližnjimi, jaslic, toplega zavetja doma, polnočnice, daril, dobre večerje. Toda vse to ni samoumevno

Kristjani pa se veselimo predvsem rojstva Božjega sina Jezusa, ki prihaja k nam, “da bi imeli življenje in ga imeli v obilju” (Jn 10,11).

Pedrógão Grande

Nedavno je minilo pol leta od strašanskega požara v kraju Pedrógão Grande na Portugalskem. Ne le največji – v en glas trdijo gasilci – to je bil v vseh pogledih najhujši požar v zgodovini te dežele. Požgana območja, veliko mrtvih in ranjenih. Fotografije s prizorišča so jemale dih.

Požtvovalni gasilci

Zagrizli so v ognjene zublje, ki so pometali z vsem, kar se jim je postavilo na pot. Možje so šli pogumno reševat življenja ujetih, prestrašenih in obnemoglih ljudi v visoke plamene žgočega ognja.

Zahrbtni ogenj

Tudi skupino pogumnih gasilcev je naenkrat z vseh strani zajel ogenj. Veliko upanja na rešitev ni bilo. Gasilec Rui Rosinha (pogovor v portugalščini tule) pravi, da so vsi čutili nemoč in se zavedali, da so jim štete minute. Še danes ne more razumeti, kako so se lahko požrtvovalni kolegi sploh prebili do njih in jih rešili.

Žal ne vseh. Gasilec Rui je srečnež – preživel je. Popolnoma opečenega, s pljuči, polnimi saj, ob odpovedovanju vitalnih organov in nezavestnega so ga pripeljali v bolnišnico, kjer se je šele po dveh mesecih zbudil iz kome. Meseci v bolnišnici so se vlekli. Okrevanje pa bo še dolgotrajno.

A za božič doma

Po pol leta se je tik pred božičem vrnil domov. Živ in hvaležen. V nasprotju s številnimi umrlimi, katerih odsotnost še danes orosi oči številnih, bo praznoval božič v krogu svoje družine. Vesel in hvaležen predvsem za življenje, ki mu je bilo “ponovno” podarjeno.

Solidarni v molitvi

Morda se v teh božičnih dneh, ko v prekipevajočem veselju in skupaj z najdražjimi praznujemo praznik življenja v toplih domovih in s streho nad glavo, v molitvi spomnimo na tiste žrtve poletnih požarov, katerih hiše so po pol leta še vedno pogorišča, katerih upi so ugasnili v ognjenih zubljih in ki obupujejo nad življenjem.

 

Gospod življenja,

ozri se nanje in jih potolaži,

vrni jim upanje in pogum,

da se bodo kot feniks dvignili iz pepela

in v moči tvojega Duha

našli pot k edinemu pravemu izviru življenja,

ki si Ti. Amen.

 

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.