Po izvoru še ena poganska šega, ki je danes dobila povsem nov smisel
Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Podobno kot božični koledniki imajo tudi trikraljevski koledniki svoj začetek v srednjeveškem bogoslužju. Vendar pa sega koledovanje Svetih treh kraljev v sedanji obliki v 16. ali 17. stoletje in izhaja iz tedanjih mestnih šol. Gre torej za šolsko šego, piše Niko Kuret v knjigi Praznično leto Slovencev.
Šolarji so pod vodstvom svojih učiteljev kot trikraljevski koledniki hodili pet in voščit novo leto premožnejšim meščanom, pozneje tudi duhovščini in samostanskim predstojnikom. S tem so nabrali nekaj darov, s katerimi so se potem nekaj časa preživljali. Ko se je ta navada iz mest preselila v vasi, pa se je razširila neverjetno hitro.
Do druge svetovne vojne razširjen običaj
Ob prazniku Svetih treh kraljev se je še do druge svetovne vojne in ponekod tudi pozneje koledovalo po vsem Slovenskem. Trije kralji so bili predvsem starejši fantje, ki so hodili od hiše do hiše in prepevali.
Niso pa povsod poznali besed koledniki in koledovanje. V okolici Kostanjevice na primer so rekli samo, da “tri kralje pojo” ali “pevci so prišli”. Podobno je tudi v Beli Krajini, kjer “hodilo popevat svete tri kralje”.
Na Gorenjskem okolici Brezij je bila zgodba nekoliko drugačna. Tam koledniki niso bili odrasli, ampak otroci, ki pa niso znali trikraljevskih kolednic (pesmi). Peli so kar božične pesmi in hodili z vrečami od hiše do hiše. Obdarovali so jih s poticami ali orehi in tudi z denarjem.
Preberite še:
Sveti večer ni eden, ampak so trije
Preberite še:
Dan, ko lahko s čevljem preverite, ali se boste naslednje leto poročili
Vedno dobrodošli, poznajo jih tudi čez lužo
Koledniki so bili pri hiši vedno dobrodošli. K hišam so prinašali blagoslov za letino ter zdravje in srečo ljudem in živini. Na Bistrici so rekli tudi: “Veliko kraljev, bogato leto.”
Je bilo pa koledovanje običaj, ki so ga prenesli tudi čez lužo. V Chicagu so leta 1958 koledovali prekmurski rojaki po domovih naših ljudi. Znali so okoli 15 kolednic in z njimi ohranjali star običaj v popolnoma tujem okolju.
Preberite še:
Koliko je bil sveti Jožef star ob Jezusovem rojstvu?
Nov smisel
Kot rečeno, koledovanje je po Sloveniji večinoma nekako zamrlo po drugi svetovni vojni, nato pa je na pobudo Cerkve doživelo pravi preporod. Tega je omogočila nova naloga koledovanja, ki mu je dala nov smisel.
Tako danes že od praznika sv. Štefana (26. decembra) pa do svetih treh kraljev (6. januarja) koledniki po vsej Sloveniji prinašajo ljudem veselo novico, blagoslov, voščijo, pojejo in obenem zbirajo prispevke za človekoljubne in pastoralne projekte slovenskih misijonarjev in misijonark po svetu.
Akcija z geslom Naše veselje za srečo drugih je iz leta v leto vedno bolj sprejeta med odraslimi in otroki, navajajo v Misijonskem središču Slovenije. Ljudi povezuje, med koledniki se pletejo prijateljstva, obiskanim, zlasti starejšim, osamljenim in bolnim, pa prinaša veselje in upanje.
Preberite še:
Kako danes pometati, kaj jesti in koga ne spustiti prvega v hišo
Preberite še:
Poglejte, kako so se božiča veselili Peter Opeka in njegovi Malgaši
Trikraljevska akcija ima pet glavnih namenov
1. Duhovni namen
Pomembno je, da se zavedamo, da smo vsi lahko misijonarji in oznanjevalci evangelija. Poklicani smo, da prinašamo veselo oznanilo, da smo nosilci upanja. Koledniki postajajo pogumni znanilci vesele novice o Jezusovem rojstvu.
2. Obuditev tradicije
Z obuditvijo tradicije trikraljevska akcija dobiva tudi globlji pomen, saj je oplemenitena z novim ciljem – solidarnostjo z revnejšimi in potrebnimi pomoči.
3. Izobraževalni namen
Spoznavanje dežel in različnih kultur. Z darovi trikraljevske akcije, ti so vsako leto namenjeni enemu izmed naših misijonarjev, ki delujejo po vseh celinah sveta, spoznavajo koledniki vsako leto novo deželo, življenje ljudi, naravne in kulturne znamenitosti.
Preberite še:
Kako so gremlini prišli na srednjeveško cerkev v Franciji?
4. Vzgojni namen
Vzgoja za odprtost in solidarnost z drugimi je v današnjem vzgojnem in izobraževalnem programu šolstva pomanjkljiva, saj je vse večji poudarek namenjen izobraževanju.
5. Materialni namen
Zbiranje prispevkov za projekte slovenskih misijonarjev je ne nazadnje namen, ki daje koledovanju nov pomen. Ni več le ljudski običaj, temveč se povezujemo z misijonarji po vsem svetu in tako z ljudstvi, plemeni ali narodi, ki so materialno prikrajšani in potrebni pomoči.
Preberite še:
Geniji, ki so spremenili naš pogled na svet
