Še pred nekaj stoletji današnji dan ni bil novo leto, ampak – cerkveno – osmina Gospodovega rojstva, ki se ni posebno obhajala. Cerkveno leto se začne s prvo adventno nedeljo, tako da Cerkev s “civilnim” novim letom včasih ni bila posebej povezana.
Čez leta, desetletja in stoletja se je to spreminjalo. Danes je tako na novo leto tudi praznik Marijinega materinstva in praznik miru, piše Niko Kuret v knjigi Praznično leto Slovencev.
Kot na številne druge praznike, se je tudi na prvi dan v novem letu razvilo kar nekaj zanimivih navad in običajev.
Preberite še:
Okopajte se v mleku, v cerkev pa ne pozabite vzeti vrvi
Preberite še:
Kaj se zgodi, če se dekle med polnočnico dotakne duhovnikove obleke?
1. Novoletni dar
Na novoletno jutro je gospodinja v okolici Ptuja zgodaj vstala in na podstrešju nabrala pehar orehov, jabolk in suhih hrušk. No, nato je vse stresla na sredo hiše, da je glasno zaropotalo. Ropot je prebudil otroke, ti so prihiteli in nabirali novoletni dar.
2. Kruh
Na novo leto so običajno načeli drugi hlebec kruha, ki je bil na mizi poleg božičnika, ponekod so mu rekli tudi novoletnica.
V okolici Ptuja so pri kosilu jedli “pomižjek”, ki jim je ostal še od božiča. Košček tega kruha in ščep soli pa je dobila tudi živina.
Na Dolenjskem so na novo leto spekli pogačo iz bobove moke, na mizi pa je bila nujno tudi svinjina, ki naj bi prinašala srečo.
3. Česa se ne sme
V okolici Ljubljane na novega leta dan niso jedli perutnine, da ne bi sreča odletela iz hiše.
V okolici Laškega pa je veljalo, da na ta dan ne smeš hoditi od doma.
Na novo leto ne sme priti najprej v hišo ženska, ker to prinaša nesrečo.
Dekle mora na novo leto trikrat pomesti sobo, a pometati je treba od praga proti mizi, ne v drugo smer, sicer bi to lahko vrglo srečo čez prag.
4. Darovanje vodi in krašenje studencev
Med najzanimivejšimi obrednimi šegami, ki jih najverjetneje ponekod poznajo še danes, pa je darovanje vodi in krašenje studencev in vodnjakov.
Pri tem so na vrsto spet prišla dekleta, ki so v studenec vrgla kovanec in rekla: “Ljuba voda, jaz te darujem od dna do dna, sem za moža že zadosti godna.” Ponekod drugod so namesto kovanca vrgle jabolko, in sicer pred sončnim vzhodom.
Dar vodi pa ni povezan zgolj z dekleti, ki se želijo omožiti, ampak naj bi tudi ohranil vodo vse leto čisto in oblino. V ta namen v studenec mečejo tudi druge stvari. Vse od denarja, orehov do bršljana.
Ponekod, kjer se je ta običaj darovanja skozi leta izgubljal, je v navado prišlo okraševanje studenca ali vodnjaka na novo leto. V Prekmurju so tako na primer k vodnjaku pritrdili smrečico ali vsaj smrekov vršič.
5. Tepežkanje?
Šega tepežkanja se je ponekod preselila tudi na novoletni dan. Odrasli fantje so se najprej do polnoči zabavali v krčmi, nato pa so šli od hiše do hiše, vdirali v kamre dekletom in jih “namlatili s korobačem”. Nekatera dekleta so tudi polivali z vodo in na splošno s svojim početjem povzročali veliko jeze, saj tudi drugim domačinom niso prizanašali. “Vendar nazadnje zamere ni bilo.”
6. “Kakor na novo leto, tako vse leto”
Verjetno najbolj razširjena novoletna rečenica, ki jo lahko marsikje slišimo še danes, pa je: “Kakor na novo leto, tako vse leto.” Kdor torej vstane za novo leto zgodaj, bo zgodaj vstajal vse leto. Kdor je na novega leta dan lačen, bo lačen vse leto. In podobno.
