Kaj storiti, ko nas popade lakota zaradi živčnosti, stresa ali žalosti?Velikokrat jemo, ko nismo lačni, samo zato, da “bi nekaj pojedli”, ker nam je dolgčas, ker smo žalostni, veseli, jezni ali zaskrbljeni. Želja po hrani je v takšnem primeru povezana z našim razpoloženjem. Gre za lažen občutek lakote in se lahko pojavi kadar koli, čeprav smo ravnokar jedli. Navadno si takrat zaželimo visokokalorične hrane.
Nutricionistki Monica Katz in Vanesa Anger sta v argentinski reviji Actualización en nutrición (Sodobno prehranjevanje) objavili raziskavo, ki razkriva, da se tolaženje s hrano pogosteje pojavlja pri ženskah kot pri moških in da ženske hranjenje bolj sprošča. Raziskava je pokazala tudi, da imajo ženske raje slaščice kot moški, ti raje sežejo po čem slanem.
Mogoči vzroki za takšno “čustveno lakoto”
Ko smo v stresnih ali negotovih situacijah ali se spopadamo s kakšno težavo, nas hrana lahko začasno pomiri. Včasih se to zgodi zaradi časovne stiske, zaradi težav v službi ali preprosto zaradi dolgočasne vsakdanje prehrane. Nezavedno začnemo iskati hipno zadovoljstvo v posebni hrani.
Po drugi strani je na trgu polno izdelkov, ki takšno hranjenje spodbujajo. Gre za visokokalorične izdelke z nasičenimi maščobami in preprostimi sladkorji, zaradi katerih se v možganih izločata endorfin in dopamin, ki nam dajeta občutek ugodja in dobrega počutja. Vendar lažno zadovoljstvo hitro mine in ponavadi se potem počutimo slabše kot prej.
Preberite še:
Preprosto, okusno: Pripravite jedi tako, kot so jih pred več kot 100 leti
Preberite še:
Miza, polna dobrot, vi pa boste rekli: Hvala, dovolj imam!
Posledice za zdravje
Posledice so odvisne od pogostosti takšnega uživanja in lahko v skrajnem primeru privedejo do bulimije nervoze.
Prva posledica je povišanje telesne teže, ki lahko privede do težav z debelostjo in drugih prebavnih in hormonskih motenj, kot so sladkorna bolezen, povišan holesterol, zvišan krvni tlak, težave z zanositvijo, prevelika količina maščobnih kislin v telesu in podobno.
Nasveti za preprečevanje tolaženja s hrano
- Vzeti si moramo čas, da premislimo, kaj se nam dogaja, da poiščemo vzrok, zakaj potrebujemo določeno hrano, da bi se bolje počutili. Vprašati se moramo, ali zares potrebujemo to hrano, da se pomirimo.
- Več pozornosti moramo nameniti prehranjevanju, skrbeti za raznoliko in uravnoteženo prehrano ter si privoščiti dovolj hrane, ki nam je najbolj všeč in bo pomirila naše skrbi.
- Pri molitvi pred jedjo in med obrokom si lahko vzamemo čas, da se Bogu zahvalimo za hrano in je ne goltamo z vso hitrostjo.
- Uživajmo v iskanju novih receptov, v pripravi novih jedi, ki jih lahko podelimo s prijatelji in družino. Tako se ne bomo naveličali enih in istih jedi.
- Hrano dobro prežvečimo in ji namenimo dovolj pozornosti, da se zavemo, kdaj smo siti in lahko nehamo jesti.
- Ko čutimo, da se ne moremo zadržati in moramo nujno nekaj pojesti, pojdimo ven na sprehod, poslušajmo glasbo, pokličimo nekoga in se z njim pogovarjajmo, skratka poiščimo nekaj, kar nas bo zamotilo.
Preberite še:
Potica, kot jo speče sestra Nikolina
Preberite še:
Vitaminska bomba ali živilo, ki je na tržnici vsako zimo pravi hit
Preberite še:
Zakaj se novi slovenski seriji Mame lahko brez skrbi izognete
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.
