Aleteia

Zakaj so mašni plašči vsak dan velikega tedna drugačne barve?

PALM SUNDAY
TAMINO PETELINŠEK | DRUŽINA
Deli

Kako nam barve lahko pomagajo globlje razumeti in doživeti velikonočne praznike

Ste se že kdaj vprašali, zakaj se v različnih delih liturgičnega leta pri obredih v cerkvi uporabljajo različne barve, od zelene, do bele, rdeče, vijoličaste in zlate? Zato, ker imajo barve na človeka zelo močan podzavesten vpliv.

Določena barva ob določenih praznikih pomaga v nas spodbuditi občutke, ki nam okrepijo doživljanje notranjih resnic in nas še bolj privedejo k Bogu. Tudi v velikem tednu so barve mašnih plaščev, prtov in drugega zelo raznolike. Pa poglejmo, katera barva spada h kateremu dnevu velikega tedna in kakšna je njena simbolika.

Postni čas – vijoličasta

V 40-dnevnem obdobju postnega časa je glavna liturgična barva temno vijoličasta. Vijoličasta je barva, ki nekoliko spominja na črno in nas želi okrepiti v premišljevanju, poglabljanju v postenje ter odrekanju. Vijoličasta je skrivnostna, je barva duhovnosti in meditacije, vsemu temu pa je nekako namenjen tudi postni čas.

Cvetna nedelja – rdeča

Barva cvetne nedelje je rdeča. To je opazna, dominantna barva, saj se na cvetno nedeljo spominjamo Jezusovega zmagoslavnega prihoda v Jeruzalem, kjer so ga pozdravljali s palmovimi vejami. Rdeča barva cvetne nedelje pa nas napeljuje tudi k trpljenju in smrti na križu, ki je bo Jezus deležen na veliki petek.

CHAPELAIN MASS
U.S. Air National Guard I Senior Airman Joshua Horton

 

Spomin na zadnjo večerjo (veliki četrtek) – bela

Na veliki četrtek obhajamo spomin na zadnjo večerjo. Ko je Jezus še zadnjič obedoval s svojimi učenci, je postavil tudi temelje evharistije, ki jo obhajamo pri vsaki sveti maši. “To je moje telo, ki se daje za vas,” so besede, s katerimi je Jezus dvignil v nebo kruh. Kruh in hostija imata belo barvo, zato je tudi veliki četrtek v znamenju bele. Bel mašni plašč, bel prt, beli pasovi na ministrantskih oblekah in belo cvetje na ta dan krasijo cerkev.

Veliki petek – rdeča

Velikemu četrtku sledi veliki petek, spomin Jezusove smrti na križu. To je tudi edini dan v letu, ko se v znamenje žalovanja zaradi smrti Božjega sina ne obhaja sveta maša. Jezus je prestal hudo zasramovanje, bičanje, pljuvanje, pretepanje in na koncu še križanje. Veroniki je v prt, ki mu ga je podala na poti na Kalvarijo, da bi si vanj lahko obrisal obraz, vtisnil podobo svojega krvavečega obraza. Liturgična barva velikega petka je rdeča kot kri, v nebo vpijoča kot Kristusovo trpljenje in močna kot ljubezen, ki se razliva iz njegovega krvavečega srca za vse nas.

Velika noč – bela in zlata

Velika noč, ki jo obhajamo v nedeljo, je največji krščanski praznik. Kristus je vstal iz groba in nam s tem dal neizmerno veliko darilo – premagal je smrt, zaradi česar smemo upati, da ima tudi naše zemeljsko življenje nek smisel in namen, saj telesna smrt ni končna postaja. Tudi naše bistvo, naša duša, bo nekoč odšla k Bogu, kjer ne bo več ne trpljenja ne solz. Na veliko noč se v cerkvi vse odene v bleščeče belo v kombinaciji z zlato barvo.

Bela in zlata simbolizirata najbolj svečano kombinacijo, radost, veselje, življenje, pa tudi duhovno komponento tega praznika. Morda lahko tudi svoja oblačila, če seveda tako želite, uskladite z liturgičnimi barvami, če vam bo to pomagalo k še bolj poglobljenemu razmišljanju, pa tudi praznovanju velike noči.

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.