Ekološka kriza nas kliče k novim življenjskim navadamPapež Frančišek je v svoji okoljevarstveni okrožnici Laudato si (LS, Hvaljen moj Gospod) zapisal, da nas “ekološka kriza poziva h globoki notranji spreobrnitvi”. Zato predstavljamo tri preproste napotke, kako to spreobrnitev doseči.
1. Okolje kot dar za vse
Dojemanje sveta kot dar predvideva poseben pogled na naravne vire – da postanejo dobrine namenjene vsem, ne le našim potrebam. To, da podjetje ali potrošnik za njih plača, kupca še ne pooblasti za nemarno, sebično in kratkovidno upravljanje z njimi. Z viri bi morali razpolagati kot skrbniki: zmerno in učinkovito, posebej ko govorimo o trajnih oz. obnovljivih virih.
Preberite še:
Izumi, odkritja in dosežki leta 2017, ki bodo marsikaj spremenili
Dojemanje okolja kot daru se lahko v dejanjih preslikava kot:
- izogibanje rabi plastičnih vrečk ali papirja,
- manjša poraba vode,
- ločevanje odpadkov,
- skrbno ravnanje z drugimi živimi bitji,
- uporaba javnega prometa ali deljenje prevoza,
- ugašanje luči, ki so po nepotrebnem prižgane.
Pri tem pa papež Frančišek dodaja, da takšno ravnanje “v nedrih te Zemlje spodbuja dobro” in v družbi obrodi veliko več sadov, kot jih moremo zaznati.
2. Razumevanje ekologije človeka
Pogoj za dojemanje sveta kot daru in navsezadnje za ekološko spreobrnjenje je poznavanje ekologije človeka. Ta zajema okolju prijazen življenjski slog in temelji na razumnosti, zmernosti, srčnosti in pravičnosti.
V nasprotnem primeru lahko človek, kot je opisal sv. Janez Pavel II, “ki ga bolj prevzema želja po imetju in uživanju kakor po smislu in razvoju, zemeljske vire izkorišča brez mere in discipline in ogroža njihove rezerve.”
Vidik ekologije človeka zajema tudi pravo ravnovesje med delom in družino, saj je za osebni in poklicni razvoj zaposlenega zadostna skrb za svoje bližnje ključnega pomena.
Preberite še:
Nekoč ekscentrični rock zvezdnik, ki je ušel smrti, zdaj igra Heroda
3. Spoštovanje jezika stvarstva
V naravi je vzpostavljen notranji red – kot jezik, ki je v tem primeru prispodoba za cikle in zakone, ki usmerjajo in ohranjajo ekosisteme.
Pomembno je, da prepoznamo, kako naša dejanja in odločitve pri nakupih v ta jezik posegajo. Ali se kdaj vprašate, kaj se bo z izdelkom zgodilo po tem, ko ga zavržemo? Iz spoštovanja do narave lahko vpliv odsluženih izdelkov predvidimo, to pa naj nas spodbudi, da se odločimo za do jezika prijaznejšo izbiro.
S takšno pozornostjo nedvomno krepimo čut za okolje in stopamo na pot ekološke spreobrnitve.
Članek je nastal na podlagi prispevka predavatelja Gregoria Guitiána z univerze v Navarri.
Vira: Okrožnica ob stoletnici Janeza Pavla II. in Okrožnica ‘Laudato si’ papeža Frančiška o skrbi za skupni dom.
Preberite še:
Želite več časa za bližnje? Tu so trije načini, kako to doseči
Preberite še:
“Danes vse preveč ljudi umira samih po bolnišnicah in domovih za ostarele”
Preberite še:
“Edini pregovor o vremenu, ki ima nek smisel, je tisti o ledenih možeh in uscani Zofki”
