Biblicisti upajo, da bodo novi posnetki pojasnili nastanek redkega kodeksaStarodavni rokopis z imenom M.910 biblicistom buri domišljijo, odkar ga je leta 1962 pridobila knjižnica J. P. Morgana iz New Yorka, ki je tudi muzej. A kodeks je v tako krhkem stanju, da si ga zaradi nevarnosti poškodb do sedaj nihče ni upal pregledati.
Strokovnjaki menijo, da so M.910 napisali koptski menihi iz Egipta že v 4. stoletju, vseboval pa naj bi zgodnjo različico Apostolskih del. Paul Dilley, predavatelj za področje religij antičnega Sredozemlja na Univerzi v Iowi, je za portal Newsweek pojasnil, da je bilo skozi desetletja odprtih le nekaj njegovih strani, zato kljub bežnemu pogledu v vsebino ta ostaja skrivnost:
“Ne moremo biti prepričani (kaj je v zapisih, op. p.), a dragocena je vsaka malenkost iz tako stare knjige – ni namreč veliko svetopisemskih virov iz tega obdobja,” je Dilley dejal za Newsweek. “Vsak izmed svetopisemskih kodeksov je malce drugačen, zato bodo v besedilih gotovo kakšne zanimive razlike. Ni pa izključeno, da se v kodeksu nahaja še eno besedilo, ki za zdaj ostaja nevidno.”
Preberite še:
Jezusov grob v Jeruzalemu lahko obiščemo tudi virtualno
Decembra 2017 je šel M.910 skozi postopek rentgenskega slikanja. Ne da bi ogrožali artefakt, bodo slike obdelali in skušali prepoznati besede na posameznih straneh. Dilley predvideva, da glede na število strani in pisem knjiga vsebuje le Apostolska dela, a možno je, da še kaj več.
Največja ovira za Dilleyjevo skupino je, da so strani popisane obojestransko. Besedilo zato kljub rentgenskemu slikanju ne pride do izraza, saj mestoma ne bodo mogli določiti, ali starodavno črnilo spada na eno stran ali na drugo. Njihova druga težava pa je stanje vira. Dilley pojasnjuje:
“Popolnoma je izsušen. Vročina je povzročila, da se je nekoliko skrčil, in tudi strani so nekako zvite skupaj. Zdi se, kot da bi nanj padel ogorek ali nekaj podobnega in ga poškodoval.”
Preberite še:
Zakaj je Jezus v grobu zložil prtič, ki mu je prekrival obraz?
Skupina se je kodeksa lotila preučevati od konca proti začetku v upanju, da bi na zadnjih straneh odkrili morebitne opombe pisca, ki bi dale boljši vpogled v nastanek dela, npr. kdo ga naročil, kje je bilo narejeno, ali izvlečke drugih besedil tistega časa. Čeprav je postopek dolg in težaven, je Dilley prepričan, da bo delo skozi čas svojo vsebino razkrilo:
“Da bomo kdaj lahko prebrali ves kodeks, je malo verjetno. A veliko vrednost ima že sama izbira postopka in določitev, kako se česa takega sploh lotiti,” je izjavil Dilley.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Jure Plut.
Preberite še:
Kako naj beremo Sveto pismo? 14 koristnih nasvetov
Preberite še:
Kako vsak dan lahko postane velika noč
