Tri stvari, ki jih potrebujete, da boste lahko šli naprejZakaj je vedno lažje odpustiti nekomu drugemu kot samemu sebi? Zakaj smo tako strogi do sebe in svoja bremena dolga leta nosimo s seboj?
V življenju smo vsak dan na kakšni preizkušnji in hitro lahko naredimo tudi kakšno napako. Težava je, ker si to težavo potem očitamo in ji damo veliko večjo težo, kot bi bilo treba.
Motiti se je človeško. Delati napake je osnovni del tega, da se učimo in da postajamo sposobni sprejeti svoje napake in se soočiti z njimi. To je del čustvene zrelosti. Nihče ni brez napak, zato se moramo naučiti, da odpustimo tako sebi kot drugim.
Preberite še:
Tanka je črta med pravičnostjo in maščevanjem
Pri odpuščanju samemu sebi gre za notranji proces. Tu je nekaj idej, ki vam lahko pomagajo pri soočanju s samim seboj in obtoževanju samega sebe.
1. Sprejmite odgovornost tam, kjer je to nujno
V mislih moramo imeti, da imajo naša dejanja vedno posledice. To, da za svoja dejanja prevzamemo odgovornost, zahteva veliko iskrenega truda. Priznanje napak, ki smo jih storili, nas osvobodi, nas naredi bolj zrele, močnejše, lažje pa se soočamo tudi z realnostjo.
2. Kako odpustiti samemu sebi?
Moramo si dati priložnost, da smo to, kar smo, in da cenimo sebe kot osebo. Moramo sprejeti, da živimo s strahovi, negotovostjo in občutki, ki vplivajo na naša dejanja. Ključnega pomena je, da razumemo, da je povsem sprejemljivo delati napake. Na smemo biti prestrogi do sebe.
3. Odpuščanje je najhitrejša pot do novega začetka
Ko si odpustimo, se lahko pomaknemo naprej in se ponovno osredotočimo na stvari, ki so res pomembne. Seveda to ne pomeni, da lahko postanemo neodgovorni ali da nam ni treba stremeti k temu, da poskusimo ravnati prav. To pomeni, da se moramo učiti iz svojih napak in se osvoboditi bremena. Samo tako bomo lahko svojo izkušnjo uporabili sebi in drugim v prid ter drugič ravnali bolje.
Preberite še:
Ne zmoreš odpustiti? Nasveti za opuščanje zamer
Najslabše, kar lahko naredite, pa je, da sami sebe mučite in uničujete, ker niste sposobni iti prek občutka krivde. To namreč škodi tako posamezniku kot ljudem okoli njega in odnosom, v katerih se znajde. Tako kot mi odpustimo nekomu, ki nas prosi odpuščanja, tako moramo tudi mi odpustiti samemu sebi. “Ne odpustiti” nikoli ne more biti konstruktivno.
Ko enkrat odpustimo sebi, se bomo gotovo še kdaj znašli v podobni (ali novi) situaciji, a bomo takrat znali ravnati drugače. Odpuščanje je vedno osvobajajoča izkušnja in nam omogoča, da imamo znova pod nadzorom svoje življenje. Prav tako se bolj poznamo in smo posledično zaradi tega tudi srečnejši.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Barbara Oprčkal.
Preberite še:
“Če bi res razumeli, kaj ta odločitev pomeni, se zanjo ne bi odločili”
Preberite še:
“Si želite doživeti nekaj nadnaravnega? Odpustite nekomu”
Preberite še:
“Štiri leta me je posiljeval pedofilski duhovnik. Odpustil sem mu”
