Dober. Slab. Fantastična. Obupna. Debel. Neumen. Izgubljena. Večina na ljudi lepi najrazličnejše etikete. Poglejte sebe. Večkrat to počnete povsem nezavedno in nenadzorovanoČeprav hoče vsak izmed nas veljati za strpno osebo, je nagnjenost k ocenjevanju ali celo obsojanju v naših odnosih z ljudmi zelo pogosta.
Od kod prihaja ocenjevanje?
Težko je najti preprost odgovor, saj razlog za nagnjenost k ocenjevanju ni samo eden. Od mladih nog smo ocenjevani in nas primerjajo z drugimi. Naučimo se, da je nekdo boljši in drugi slabši. V šoli se srečamo z jasnimi kriteriji uspešnosti, v službi se od nas zahteva, da dosežemo vnaprej določene cilje.
Družba promovira določen način življenja, ta pa pomeni tudi ves sistem vrednot. Osebe, ki se v teh vzorcih ne znajdejo, so pogosto predstavljene kot slabše, izgubljene ali vsaj neprimerne za družbo. Potrebna je neizmerna moč duha, da nas obsodbe ne zasužnjijo, da nase ne gledamo skozi prizmo etiket, ki nam jih prilepijo, ter da ne pademo v mehanizem ocenjevanja in primerjanja.
Drugi razlog za hitro ocenjevanje in obsojanje ljudi je lahko slaba samopodoba. Ta se gradi že v družini. Osebe, ki so odraščale v težavnih družinah (npr. družine, v katerih so bili prisotni alkoholizem, nasilje ali čustvena odsotnost staršev), v odraslo življenje prinesejo nahrbtnik sramu, občutka zavrženosti, izkušnjo pomanjkanja ljubezni in občutka varnosti.
Tisti, ki so bili ocenjevani, sami ocenjujejo. Vse to zaradi vzorcev vedenja, ki so se jih priučili v različnih življenjskih obdobjih in ki v sedanjosti na dan prodirajo povsem nezavedno.
Preberite še:
Preden začnete opravljati, si postavite ta tri vprašanja
Kako naj neham ocenjevati?
Če z lahkoto “predalčkate” ljudi, ki se tako ali drugače pojavljajo v vašem življenju, potem poglejte globoko v svojo notranjost in odgovorite na naslednja vprašanja:
- Se sam bojim ocene?
- Se bojim, da bi razočaral?
- Se bojim, da bom zavzržen, zapuščen, prezrt?
Osebe, ki v sebi nosijo strahove te vrste, so bolj nagnjenje k ocenjevanju kot osebe, ki teh strahov nimajo. Zato poglejte vase in preverite, ali so vaši strahovi tisti, ki vas vodijo. Te strahove sprejmite in se z njimi ne bojujte. Ne pozabite, da se ljubezen do samega sebe (zdrava, ne egoistična!) začenja tako, da se sprejmete takega, kot ste, z vsemi napakami vred.
Nato pomislite: koliko se imate radi? Ljubite samega sebe? Druge lahko ljubite samo toliko, kolikor ljubite samega sebe. Če ne ljubite sebe, ne morete ljubiti drugih. Se sprejemate? Ste tudi do sebe usmiljeni?
Če ste kot večina, potem dobro veste, katere so vaše pomanjkljivosti in šibke točke. Če želite to spremeniti, predlagamo preprosto (a ne lahko) vajo.
Preberite še:
Papež vernikom: “Med mašo opravljate?”
Naloga
V roke vzemite list papirja in nanj napišite 10 svojih lastnosti, s katerimi ste zadovoljni. Pomislite na vse svoje uspehe, talente, spretnosti … Napišite to, kar vam gre dobro od rok. Tudi če so to samo malenkosti. Lahko si napišete tudi, kaj vam je všeč pri vaši zunanjosti.
Ko jih napišete 10, nadaljujte. Dodajte naslednjih 15 dobrih lastnosti! Verjemite, vsak lahko najde 25 dobrih stvari o sebi. Potrebovali boste seveda nekaj časa, a pomembno je, da sprejmete izziv in si vzamete čas zase. Nato vsak dan preglejte seznam in ga dopolnjujte. Naenkrat boste dobre lastnosti videli brez večjega napora. Cenite sebe, cenite druge in opazujte, kako se spreminja vaš pogled.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Rok Pogačnik.
Preberite še:
Kako je sedemletnik s škatlo za čevlje našel ljubezen svojega življenja
Preberite še:
Oče ga je tepel in mu 14-krat prebil glavo, a Ciril je zmogel vse odpustiti
Preberite še:
3 načini za skok v učinkovito pomlad
