Aleteia

Kako vemo, da angeli zares obstajajo in kaj pravzaprav počnejo?

ANGEL
Deli
Komentar

Otroško molitev, ki sem jo ob stari mami znal prav pobožno zmoliti že pri treh letih, še poznam. Angelci so bili prijetna protiutež strašnim parkljem, ki so na obdarovanjih spremljali svetega Miklavža. Tudi “Angelčka” kdaj pa kdaj rad zapojem. No, pa kaj je sploh s temi angeli? Mar ta “nebeška perutnina” zares obstaja?

Angeli obstajajo. Svojo vero v resničnost angelov si izpovedal prejšnjo nedeljo, ko smo pri izpovedi vere skupaj zatrdili, da verujemo v Boga Očeta, Stvarnika nebes in zemlje, vseh vidnih in nevidnih stvari. Angele najdemo prav med slednjimi, med nevidnimi stvarmi, kar pomeni, da je ime “nebeška perutnina” zanje zelo neprimerno. Bolj ali manj neprimerne pa so tudi upodobitve, ki jih srečujemo po naših domovih in cerkvah. Navsezadnje je v leteče debele dojenčke in v kičasta dekletca s pisanimi krilci res nesmiselno verjeti.

Kaj pravi Katekizem?

Katekizem katoliške Cerkve angele opredeli kot duhovna bitja, kar pomeni, da so z našimi čuti nezaznavni in je priznavanje njihovega bivanja mogoče le v moči vere. Če si jih torej težko predstavljamo, nas ne sme posebej skrbeti; prav tako pa ne smemo obsojati umetnikov, ki so jih v dobri veri želeli predstaviti ljudem (v kolikor njihovi poskusi res niso obupno neokusni).

Angeli so osebna bitja z umom in svobodno voljo ter neumrljivi. Ustvaril jih je Bog in po svojem veličastvu presegajo vse vidne stvari. Te duhove imenujemo angeli zaradi službe, ki jo zavzemajo v stvarstvu; so namreč božji poslanci in služabniki, za kar pa se v grščini uporablja beseda angelos. Ko smo slišali jasno besedo cerkvenega učiteljstva, se spomnimo, da nam v prid obstoja in o pomenu angelov na široko spregovori tudi Sveto pismo (glej KKC, 328–330).

Oče, Sin, Sveti Duh, Marija, evharistija, svetniki … A zdaj pa še angeli?!

Še angeli! Pravzaprav sta njihov obstoj in njihova vloga v božjih načrtih znamenje Gospodove velike dobrote in ljubezni do vsega, kar je ustvaril: svojim stva­ritvam da povsem novo dostojanstvo, ko jih privzame v svoj stvariteljski in odrešenjski načrt. Spomnimo se samo na Marijo, na svetnike, pa tudi na nas, ki smo vsak trenu­tek poklicani, da z izpolnjevanjem Božje volje sodelujemo s svojim Stvarnikom in Odrešenikom.

Bog nas hoče za svoje sodelavce! Tudi angeli niso nikakršen okras ali estetski dodatek. Ker svojo voljo vsak trenutek poenotijo z Božjo in so izjemno inteligentni ter mogočni, so sposobni nepredstavljive učinkovitosti, zato jih Bog kot svoje sodelavce postavlja na pomembna mesta. Bog jih v vsem vesolju uporablja kot svoje roke in dlani, kot nekakšne cevi, po katerih doteka njegova dobrota.

Kot čisti duhovi pa imajo še poseben strateški položaj v delovanju na človeka: od zunaj vplivajo na našo domišljijo, naše čute in naše spomine, da bi nas odvračali od hudega in nas vodili k dobremu. Seveda pa na naše razmišljanje in na našo voljo ne morejo delovati.

“Ne bom služil!”

Tako je zagrmel strašen krik v Gospodovih šotorih. Še huje je odmeval, ker ga je v svobodi izrekel najsijajnejši angel Lucifer s somišljeniki, ki so s svojo nepreklicno zavrnitvijo odpadli od Boga in njegovega kraljestva. Do konca časov bodo ljubosumno želeli iztrgati vsakega od nas iz ljubeče Božje roke, saj nam zavidajo podarjeno dostojanstvo (Bog je postal človek, umrl za nas in vstal; postali smo Božji otroci in obljubljeno imamo večno kraljevanje v nebesih. Kar “kul”, a ne?).

Hudi duhovi ohranjajo veliko moč in inteligenco, zato je resničnost njihovega obstoja potrebno vzeti zelo resno. V zaupanju, da se na naši strani bori množica svetih angelov, da Cerkve vrata podzemlja ne bodo premagala (Mt 16,18) in da bo Satan dokončno premagan, seveda.

“Zakaj svojim angelom bo zate zapovedal, naj te varujejo na vseh tvojih potih” (Ps 91,11)

Bog ve, da je naša pot težavna in polna nevarnosti, naša človeška narava pa šibka. Ena od njegovih največjih dobrot in pomoči je, da vsakemu človeku pošilja angela varuha, ki ga spremlja od začetka do smrti, da ga varuje in zanj prosi (KKC 336). Neumen bi bil, kdor ne bi izkoristil navzočnosti tako sposobnega in vplivnega prijatelja.

Angeli varuhi nas krepčajo v skušnjavah, odganjajo od nas padle angele in nam navdihnejo marsikatero izvrstno idejo ali dobro misel. Na sploh delajo za naš duhovni napredek in nam pomagajo pri razvijanju odnosa z Bogom. Ob koncu življenja bomo presenečeno ugotovili, v kako številnih in vsakdanjih okoliščinah smo bili deležni angelovega varstva.

V molitvi se lahko obračamo tudi k angelom drugih ljudi. Tako je sveti Janez Zlatousti pred pridiganjem pozdravil angele svojih poslušalcev in jih poprosil za uslugo. Zlata usta namreč ne pomagajo prav dosti, če srca ostajajo zaprta. Morda lahko prijazno pozdravimo tudi angela naše simpatije ali nadvse pobožno zmolimo k angelu našega strogega profesorja fizike …

Iskalci parkirnih mest

Če smo vsaj malo zviti, bomo dobro upoštevali povabilo sodobnega svetnika: “Zaupaj svojemu angelu varuhu. – Ravnaj z njim kot z zaupnim prijateljem, saj to tudi je – in on ti bo naredil tisoč uslug v vsakdanjih stvareh” (J. Escriva). Angelov torej ne zanima le naše duhovno življenje, ampak so nam v pomoč tudi v vsakdanjih okoliščinah.

Zatecimo se k njim, ko bomo sredi Ljubljane potrebovali parkirni prostor, ko bo na nas renčal popadljiv pes, ki je ušel senilni sosedi, ko bomo nujno potrebovali tistih pet evrov … Možnosti je dovolj. In hvaležno se nasmehnimo, saj na poti k cilju nismo sami: dobri Gospod nam na pot pošilja močne in zveste pomočnike!

 

Prispevek je bil najprej objavljen v rubriki tednika Družina Mladi val.

 

Tags:
angeli
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.
Najboljših 10 Rok Pogačnik
  1. Naj brano
    |
    Naj deljeno
Več