Aleteia

Preprosta obleka, sramežljiv nasmeh in nedolžnost – si “stereotipna katoličanka”?

WOMAN IN SKIRT
Deli

So preprosta obleka, sramežljiv nasmeh in nedolžnost res lastnosti, ki predstavljajo stereotipno katoličanko?

Morda se vam je že kdaj zgodilo, da vam je kdo rekel: “Ti pa nisi videti verna,” ali pa: “Ti pa nisi videti kot katoličanka.” Kot da so hlače, smisel za humor in na primer kratka frizura značilnosti nekatoličanov.

Če bi bilo vse res tako črno-belo (ampak ni), bi morda res bilo tako videti. Naličene oči in raztrgane kavbojke bi bile rezervirane za ženske, ki se borijo za svoje pravice in druge, katoličanke pa bi prepoznali po nenaličenem obrazu, krilih iz 80-ih, poročnih prstanih, otrocih in molitvenikom v roki.

Stereotipi se niso razvili iz nič. Od kod so prišli? Med drugim so nastali zaradi slabe komunikacije in medijskih podob, razvijajo pa se tudi že na otroških igriščih.

Kaj lahko v zvezi s tem naredite?

1. Ne idealizirajte svoje izbire

Da idealizirate svoje versko življenje, je razumljivo. Ljudem želite pokazati, da je življenje z Bogom lepo … in tudi je. A če pričujete, to pomeni, da delite resnico in ne da pripovedujete zgodbe.

V realnosti je težko živeti krščansko. Naravno načrtovanje družine na primer ni lahko, ampak je trdo delo. Tudi spolna vzdržnost ni mačji kašelj in vse, kar ti zagotovi, je to, da ne zanosite. A ne glede na vse, to je način, kako izražamo našo ljubezen do Boga in naše zaupanje v njegov nasvet.

Če živiš v harmoniji z Bogom, ti to da pristno srečo in mir v srcu. A življenje kot tako nikakor ni lahko. Zato ne poskušajmo svoje vere prikazati skozi “Photoshop”.

Por Halfpoint/Shutterstock

2. Ne iščite izgovorov

Katoliški stereotipi se pogosto oblikujejo na podlagi vprašanj, ki so povezana s spolnostjo in kontracepcijo. Številni namreč menijo, da smo katoličani omejeni s pravili Cerkve, da ne vemo ničesar o svojih telesih in da celotno mladost živimo v zanikanju svoje seksualnosti.

To ne drži, saj ima vsakdo svobodno voljo, da si ustvari svoje mnenj in izkusi svet na svoj način. Za katoličanke je seksualnost nekaj zelo intimnega in zato ni razloga, da bi to s komerkoli delile. Gre za našo odločitev in o tem nam ni treba govoriti, če tega ne želimo.

3. Ni vam treba biti najboljše

Vam je šlo v šoli odlično? Krasno! Ampak živeti krščanske vrednote ni tekmovanje za najbolj plemenito življenje. Naš cilj ni, da pridobivamo točke za dobra dejanja, ampak za odrešitev.

Tudi če imamo veliko otrok, to ne pomeni, da je to potrdilo za duhovno izpolnitev. Vse, kar uspemo narediti v življenju, je dar in to je tisto, kar se moramo zavedati.

4. Bodi to, kar si

Cerkev je zelo raznolika in nam omogoča, da smo to, kar smo. Pomembno je, da ne idealiziramo niti sebe niti drugih in da ne skušamo ničesar nikomur dokazati.

Vse, kar naj vam bo pomembno, je Njegovo mnenje. To naj bo vaša prioriteta.

 

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Barbara Oprčkal.

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.