Kanonik Karel Klun je bil v drugi polovici 19. stoletja eden najpomembnejših slovenskih politikov
Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Klun se je rodil 15. oktobra 1841 v Prigorici pri Ribnici. Duhovnik je postal leta 1865. Najprej je bil kaplan v Gorjah, nato vikar v Ljubljani. Kmalu si je zaradi svojega narodnozavednega političnega delovanja nakopal težave.
Težave z Nemci
Ko je bil leta 1867 izvoljen v ljubljanski mestni občinski svet, so ljubljanski Nemci na čelu z Antonom Laschanom, poznejšim zadnjim ljubljanskim županom nemškega rodu, in vodjo deželnega predsedstva Kranjske Bohumilom Widmannom, posredovali pri ljubljanskem škofu Janezu Zlatoustu Pogačarju, naj premesti Kluna.
Preberite še:
Še en velikan, ki je ostal v senci slovenske zgodovine
To se je res zgodilo. Premestili so ga v Zagorje, kar je sprožilo proteste Slovencev. Kluna je podprl tudi takratni voditelj Slovencev Janez Bleiweis. Klun se je premestitvi uprl, zaradi česar je bil suspendiran, nato pa se je sam odpovedal službi.
Leta 1876 je Klun dobil Rauberjev beneficij pri ljubljanski stolnici. Zaradi ugovora deželne vlade je bil kanonično umeščen šele julija 1879. Kanonik je postal leta 1884.
Preberite še:
Katoliški politik, ki ga niso mogle uničiti niti lažne novice
Prvi urednik časopisa Slovenec
Klun je bil član omizja, ki se je zbiralo pri njegovem stricu Francu Kramerju. Pri tem omizju se je rodila zamisel o ustanovitvi novega političnega časopisa. Leta 1873 so se tako zbrali kranjski in štajerski duhovniki ter politiki (Janez Bleiweis in Etbin Costa) in ustanovili časopis Slovenec. Klun je postal urednik in ga urejal do leta 1879.
Deželni in državni poslanec
Bil je tudi poslanec v kranjskem deželnem zboru Kranjske med letoma 1877 in 1896 in poslanec državnega zbora na Dunaju med letoma 1879 in 1896.
Klun je bil nasprotnik mladoslovencev in nemških krščanskih socialcev (zadnjim je očital, da sklepajo zavezništva s protislovensko usmerjenimi nemškimi liberalci), zaveznike pa je iskal med nemškimi katoliškimi konservativci.
Preberite še:
Kako so duhovniki ubranili slovenski narod
Bojevnik za slovenski jezik
Zelo je zagovarjal uvajanje slovenskega jezika v šolstvo in omejevanje prevlade nemščine. Tako je bil med drugim proti obveznemu pouku nemščine na ljudskih šolah.
Zavzemal se je tudi za gradnjo železnic na slovenskem ozemlju, za gradnjo cest in urejanje rečnih strug. Prav tako je bil zagovornik ustanovitve zavoda za gluhoneme in slepe ljudi.
Proti povezovanju s Hrvati
Zagovarjal je tudi versko šolo in ureditev družbenega reda po krščanskih načelih. Bil je proti tesnejšemu povezovanju s Hrvati. Tako je od Hrvaške oziroma Ogrske terjal vrnitev Žumberka Kranjski.
Vrnitev je utemeljeval tudi tako, da bi s sečnjo in prodajo žumberških gozdov financirali sanacijo Ljubljane po potresu leta 1895.
Preberite še:
To je film, ki ga Slovenci nismo smeli videti
Voditelj Katoliške narodne stranke
Leta 1892 je bil Klun med ustanovitelji Katoliške narodne stranke (nastala je iz leta 1890 ustanovljenega Katoliškega političnega društva) ter postal njen voditelj. Katoliški narodnjaki so pripravili številne ljudske shode, avgusta 1892 v Ljubljani tudi prvi slovenski katoliški shod.
Klun je umrl 8. julija 1896 v Budimpešti. Pokopan je v Ljubljani. Po njegovi smrti so v Katoliški narodni stranki prevladali krščanski socialci, kot sta bila Janez Evangelist Krek in Ivan Šušteršič. Leta 1905 se je stranka preimenovala v Slovensko ljudsko stranko.
Glavni vir članka: Spletna stran Slovenska biografija
Preberite še:
Svetovno znani mož, ki ga imajo za svojega tako Slovenci kot Hrvati
Preberite še:
Zamolčana zgodba o stavbi sredi Ljubljane
Preberite še:
Je vaša vera strupena? Ste politični ali farizejski katoličan?
