separateurCreated with Sketch.

V katero dieto pa vi verjamete?

FOOD
whatsappfacebooktwitter-xemailnative
Tina Martinec Selan - objavljeno 17/05/18
whatsappfacebooktwitter-xemailnative

Ko zdrava prehrana postane religija

Od požrešnosti …

Zdrava prehrana je tema številnih prispevkov, člankov in pogovorov. “Kako to mislite, da niste na dieti? Ali jeste kar vse?” Ljudje so prav začudeni, če se človek ni zavezal nobenemu prehranskemu režimu. Nekaterim se zdi skrajno neodgovorno jesti kar vse po vrsti in takoj znajo postreči s številnimi raziskavami, ki dokazujejo, kako je neka hrana škodljiva in druga koristna.

Požrešnost je en izmed sedmih glavnih grehov in pomeni pretirano, nebrzdano željo po hrani ter prenajedanje. Problem tega greha je, da je hrana sredstvo in cilj. Vendar ali ne tako z dietami kot s postavljanjem zdrave prehrane na absolutno prvo mesto v življenju na nek način zlorabljamo hrano za sredstvo in cilj? Podobno kot pri požrešnosti, le da je v tem primeru situacija obrnjena.

Požrešnost seveda ni moderna, niti ni to nekaj, kar bi s ponosom oznanjali naokrog, tudi če smo nagnjeni k njej. Po drugi strani pa je biti na dieti, se strogo držati nekega prehranskega režima, večkrat na dan dokumentirati svoj jedilnik in neomajno slediti prehranskim priporočilom dandanes skoraj nujno.


SARA JEREBIC
Preberite še:
Diete so kratkoročna rešitev

… do napuha

Jesti malo, jesti zdravo, jesti bio, jesti nepredelano, ekološko, kontroliranega porekla, jesti neoporečno. Paziti na sladkor, maščobe, kalorije, ogljikove hidrate, nezdrave dodatke, konzervanse, E-je, laktozo, glukozo, vsebnost jajc, oreškov in drugih alergenov, lupinarjev … In seveda dodajati tisto, kar je dobro, torej vitamine, antioksidante, zdrave maščobe, koencime, encime, minerale, elemente v sledovih, aminokisline, pa superživila, ki zagotovijo, da imamo energije na pretek in da se nikoli ne bomo postarali ali zboleli.

Resnično imamo lahko dela s svojim jedilnikom toliko, da se zaposlimo za 24 ur na dan, kaj šele če nimajo vsi družinski člani enake diete. Tukaj se šele zares zaplete. Pa smo še pri enem glavnem grehu – kajti postavljanje telesa, zdravja in lepote na absolutno prvo mesto ni nič drugega kot prikrit napuh.

Vse se začne in konča pri telesu, fizisu. Napuh nas zavaja v miselnost, da smo sami dokončni gospodarji svojega življenja in da se nam ob strogem režimu nič ne more zgoditi. Da bomo umrli zdravi, lepi in mladi (četudi stari sto let), ali, še bolje, da sploh ne bomo umrli.


TELEVISION
Preberite še:
Šest korakov do družinske ”elektronske” diete

web3-girl-child-food-vegetables-hide-shutterstock_277915646-gpointstudio-ai

GPointstudio / Shutterstock

1001 dieta

Zdrava prehrana je kot ocean širok pojem, ki si ga vsak interpretira malo po svoje. No, morda ne ravno vsak, vsekakor pa vsak nutricionist in prehranski guru. Tako nekateri priporočajo vegetarijansko dieto, drugi vegansko. Po nekaterih podatkih naj bi bila edina prava tista dieta, ki upošteva človekovo krvno skupino. Eni prisegajo na presno prehrano, drugi na paleo dieto. Tu so še dieta z veliko maščobami in malo ogljikovimi hidrati (LCHF), pa dieta iz samo tekoče hrane.

Jasno je, da so si med seboj popolnoma različne, saj je bistveno drugače, če cele dneve piješ samo špinačne smutije ali pa grizljaš oreške, kar pa je spet popolnoma drugače, kot če si za vsak obrok spečeš osem jajc s slanino. Vse so do neke mere upravičene in podprte z razlagami ter dokazi, vse do neke mere delujejo. Pri vseh ljudeh? Težko, saj smo ljudje tako različni, kot so različne diete.


Salad and water
Preberite še:
Ste že slišali za svetopisemsko dieto?

Naj zdrava prehrana ne postane religija

Kadar nam določena bolezen ali zdravljenje predpiše določeno dieto, se je tega seveda treba držati. Nikakor pa ni namen človeškega življenja od ranega jutra do večera preštevati kalorije, razmišljati o sestavinah naslednjega obroka, si pripravljati več deset tablet prehranskih dodatkov ali si postavljati skrajno omejujoča prepričanja v stilu: “Si to, kar ješ.”

Gotovo so gradniki človeškega telesa tisti, ki jih telo dobi s hrano, in v tem smislu nas hrana do neke mere določa. A vendar je človek še veliko več od tega. In kakršnakoli obsesija v zvezi s hrano, ki nas na tak ali drugačen način omejuje in oddaljuje od tega, da bi v življenju počeli še kaj drugega, je verjetno bolj kot ne zavajajoča. “Človek vendar ne živi samo od kruha,” je napisano v Svetem pismu.

 


GRANDPARENTS
Preberite še:
Ali je narobe, če vnukinji vegetarijanki podtaknem nekaj mesa?


PUSH UPS MUM DAUGHTER
Preberite še:
Fit mami je srečna mami. Pa je res?

E-novice

Prejmi Aleteia v svoj e-nabiralnik. Naroči se na Aleteijine e−novice.

Tags:
Podprite Aleteio!

Želimo si, da bi bila Aleteia vsakomur prosto dostopna. Ne zahtevamo registracije oziroma prijave. Trudimo se omejevati oglase, da ne bi bili preveč moteči, in, kolikor je mogoče, omejujemo stroške.
Vaši velikodušni darovi v podporo Aleteii bodo omogočili, da bodo desettisoči še naprej lahko brezplačno uživali v Aleteijinih vsebinah, ki ljudem lepšajo življenje, izobražujejo, spodbujajo in širijo dobro.
Aleteia želi služiti svojim bralcem in jim nuditi to, kar jih bogati. Da bi to lahko čim boljše počeli tudi v prihodnje, vas prosimo za finančno podporo.

Hvala že vnaprej!

Urška Leskovšek,
urednica Aleteie Slovenija