Aleteia

Zakaj bi pravzaprav morali stremeti k nepopolnosti?

WOMAN SITTING AT DESK
FS Stock | Shutterstock
Deli

Ali sploh lahko rečemo, da obstaja popoln svet, popoln zakonec, popolna služba? Če smo čisto iskreni, je odgovor lahko samo eden in ta je ne. Kljub temu v življenju pogosto stremimo prav k nečemu, za kar vemo, da sploh ne obstaja

Z idealom popolnosti se srečamo že v zelo zgodnjih letih, in sicer s stavki, kot so: “Vem, da si lahko še boljši,” in “Ne zadovolji se s povprečjem.” S temi besedami nas želijo učitelji in starši motivirati, da bi se bolj potrudili in izkoristili ves naš potencial.

Njihov namen je seveda dober in, splošno gledano, to številnim otrokom pomaga, da napredujejo in imajo več motivacije. Lahko pa te besede predstavljajo tudi določeno breme, predvsem v obdobju najstništva.

Prepoznati perfekcionizem

Poglejmo nekaj karakteristik, ki opredeljujejo nekoga, ki je nagnjen k iskanju popolnosti na egocentričen način.

  • Pretirana samokontrola v zvezi s tem, kar čutite in delate. Na situacijo se ne upate odzvati spontano in pokazati svojih pravih čustev.
  • Rigidnost in negotovost pri odločanju. Ne morete sprejeti ideje, da bi lahko naredili napako.
  • Črno-belo razmišljanje. Vse ali nič. To je vaš način razmišljanja. Stvari so slabe ali dobre, popolne ali nepopolne in vse, kar je slabo in nepopolno, je grozno.
  • Močan občutek za dolžnost in disciplino. Ko si zastavite cilj, načrtujete vsak korak in vsak dan do potankosti. Da bi cilj dosegli, vložite veliko truda in časa. Posledično se zelo težko posvetite dvema nalogama hkrati.
  • Nezmožnost prositi za pomoč. Vedno boste našli napake pri drugih, saj verjamete, da ste vi edini, ki lahko stvari opravi tako, kot je treba.

Posledica vsega prej naštetega je ta, da perfekcionisti pogosto trpijo zaradi anksioznosti. Njihov perfekcionizem je namreč povezan z negotovostjo in pomanjkanjem samozavesti. Nikoli niso zares zadovoljni in srečni. Vse to lahko privede tudi do zdravstvenih težav.

V tem pogledu ima lahko iskanje popolnosti številne negativne učinke tako na fizično kot psihično zdravje. To pa potem vpliva tako na profesionalno kot družabno in družinsko življenje. In rezultat? Oseba postane manj učinkovita, kot v resnici želi biti.

Kaj se skriva za iskanjem popolnosti?

Vsi lahko trpimo zaradi nezdravega perfekcionizma. Današnji življenjski ritem od nas zahteva več hitrosti, več učinkovitosti in več rezultatov. Posledično razvijemo rutino, ki na koncu postane tekma, na kateri vedno težje združujemo hitrost in prave odločitve. Nimamo dovolj časa, a je popolnost še vedno tisti cilj, ki ga želimo doseči, ne glede na vse.

Kljub temu pa, čeprav bo zvenelo paradoksalno, popolnost ni vedno popolna, saj lahko na koncu to za nas pomeni več neprijetnosti kot pa prednosti za naše fizično in duševno zdravje.

Zdravo iskanje popolnosti

Iskanje popolnosti in lastni razvoj je sicer lahko nekaj, kar je dobro in tudi nujno. Dokler je uravnoteženo. To pomeni, da ta ideal skušamo doseči zgolj za to, da bi izboljšali svoje življenje in tudi življenje ljudi okoli nas.

Da bi se popolnosti približali, se moramo najprej učiti iz svojih napak. Motiti se je človeško in to je del našega življenja. Iz napak se lahko veliko naučimo, rastemo in se izboljšujemo v vseh pogledih. Težava torej ni v iskanju popolnosti, ampak v motivaciji, ki nas vodi do nje. Pomembno je, da pri tem nismo v ospredju samo mi, ampak tudi ljudje in stvari okoli nas.

 

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Barbara Oprčkal.

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.