Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Ostanite povezani! Naročite se na Aleteijine brezplačne e-novice!
Naroči me!

Aleteia

Kako se pokrižati pred evangelijem

POPE FRANCIS,SIGN OF THE CROSS
Andreas Solaro | AFP
Deli

To ni zgolj rutinska kretnja, saj kar prekipeva od svetopisemske simbolike

Katoličani pri sveti maši pred evangelijem naredimo znamenje, ki je pogosto povsem neopaženo. To je znamenje križa, ki ni povsem običajno, vsebuje pa obilico svetopisemske simbolike.

Znamenje je neposredna ponovitev kretnje, ki jo mora pred branjem evangeljskih besed narediti duhovnik ali diakon. V Rimskem misalu piše: “In pri tem pokriža knjigo in sebe na čelu, ustih, in prsih.”

Iz misala ‒ knjige z mašnimi molitvami

Če evangelij bere diakon, ga duhovnik pred tem blagoslovi in izreče to molitev:

Gospod bodi v tvojem srcu
in na tvojih ustnicah,
da boš dobro oznanil sveti evangelij
v imenu Očeta in Sina
in Svetega Duha.

Če ni diakona in duhovnik sam bere evangelij, pred tem sklonjen pred oltarjem tiho moli:

Vsemogočni Bog, očisti mi srce in ustnice,
da bom dobro oznanil sveti evangelij.

Verniki smo pred branjem evangelija prav tako povabljeni, da se pokrižamo na čelu, ustih in prsih.

Izvor v Svetem pismu

To je lepa kretnja, ki ima globoke korenine v Svetem pismu. Bog Izraelcem na primer naroča, kako naj vsak dan molijo (“Poslušaj, Izrael …”), in dodaja, naj jim bodo Njegove besede “kot čelni nakit med očmi” (5 Mz 6,8). Mnogi Judje so to navodilo razumeli dobesedno in so si na čelo pritrdili majhen zvitek. To je bil vidni opomnik, da morajo Božjo besedo vedno nositi v svojem srcu.

Molitev pa spominja tudi na videnje preroka Izaije, ki se mu je prikazal angel in z žerjavico očistil njegove ustnice (Iz 6). Ta povezava je ohranjena v tradicionalnem mašnem obredu, kjer duhovnik pred evangelijem moli:

Očisti mi srce in ustnice, vsemogočni Bog, ki si z žerjavico očistil ustnice preroka Izaije. S svojim usmiljenjem me očisti, da bom vreden oznaniti sveti evangelij.

Navsezadnje pa molitev spominja tudi na besede iz Pisma Hebrejcem, kjer avtor zapiše: “Božja beseda je namreč živa in dejavna, ostrejša kakor vsak dvorezen meč in zareže do ločitve duše in duha, sklepov in mozga ter presoja vzgibe in misli srca” (Heb 4,12).

Ko torej med mašo naredimo znamenje križa, je to resnično globoka molitev, s katero se odpremo besedam Jezusa Kristusa. Vsakokrat, ko poslušamo evangelij, Jezus trka na vrata našega srca in čaka, da bi vstopil. Le vrata mu moramo odpreti.

 

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja AleteiePrevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.