Janez Pavel II. je bl. Jakoba (Giacoma) Alberioneja poimenoval “prvi apostol nove evangelizacije”, saj se ta moderni misijonar na začetku preteklega stoletja ni ustrašil pohoda modernih medijev, temveč jih je vpel v oznanjevanje evangelija
Jakob Alberione se rodil leta 1884 v Cuneu v Italiji. Bil je prešibak, da bi lahko pomagal pri kmečkemu delu doma. Ko ga je učitelj v prvem razredu vprašal, kaj bo, ko odrase, je po trenutku razmisleka odgovoril: “Postal bom duhovnik.” Pri dvanajstih letih je s pomočjo stričeve finančne podpore vstopil v semenišče.
Preberite še:
Pogumni slovenski misijonar, ki so ga Indijanci poimenovali Dobro srce
Mistična izkušnja
Na prehodu v novo stoletje je kot najstnik doživel mistično izkušnjo, ki je zaznamovala vsa njegova poznejša prizadevanja. Na silvestrovo leta 1899 se je z nekaj sošolci odločil za molitev pred Najsvetejšim. V dolgih urah zbranosti je Giacomo začutil, kako iz posvečene hostije vanj prihaja svetloba, in razumel Jezusovo povabilo svetu: “Pridite k meni vsi …”
Pozneje je o skrivnostnem uvidu povedal: “Počutil sem se dolžnega pripraviti se na to, da bi naredil nekaj za Boga in ljudi novega stoletja, v katerem bom živel.” Mladi bogoslovec je tedaj molil, da bi se novo stoletje rodilo v evharističnem Kristusu, da bi novi apostoli prenovili zakone, šole, literaturo, tisk in navade.
Žrtev medijev
Kot naiven študent je kmalu izkusil, kako lahko je postati žrtev napačno uporabljenih medijev. Zaradi neprimernih knjig je doživel osebno krizo in za nekaj mesecev zapustil semenišče. Verjel je, da se je na priprošnjo Matere Božje zopet vrnil na pravo pot in se znova vpisal v bogoslovje.
Pozneje je poudarjal, da je otroke treba vzgajati za pravilno uporabo medijev in medijska sredstva izkoristiti v dobro mladih: “Moč kina presega tisto iz šol, prižnic in tiska ter lahko privede do večjih rezultatov in večjih učinkov.”
Preberite še:
Skoraj neznani slovenski misijonar, ki je v ZDA postal škof
Življenje in delo
Leta 1907 je bil Alberione posvečen v duhovnika. Še vedno se je študijsko poglabljal v aktualno družbeno problematiko: marksizem, prostozidarstvo in modernizem.
Bil je profesor in duhovni vodja v semenišču, veliko je pridigal in poučeval verouk. Ko ga je škof povabil k urejanju tedenskega škofijskega glasila, se je njegovo poslanstvo v medijih začelo razcvetati v polnosti. Leto po mašniškem posvečenju je srečal dvanajstletnega Giuseppeja Giaccerda, ki je sanjal o duhovništvu.
Mladi duhovnik ga je podprl pri vstopu v semenišče, Giaccerdo pa je pozneje postal prvi duhovnik kongregacij, poimenovan po svetem Pavlu. Njegov mentor je namreč ustanovil kar deset večinoma redovniških skupnosti, tudi laiško združenje, ki po vzoru enega največjih misijonarjev v zgodovini Cerkve oznanjajo veselo novico.
Don Alberione je namreč spoznal, da želi v oznanjevanje prek medijev pritegniti čim več posvečenih oseb, ki bodo lahko vse moči in srce posvetile delu za Cerkev in jim bo edino plačilo Bog. Še posebej je poudarjal, da imajo pri evangelizaciji veliko vlogo ženske.
Preberite še:
Še neslišane zgodbe o najslavnejšem slovenskem misijonarju
Skromni začetki s tiskarno, ki je pozneje prerasla v Societa San Paolo (Družbo sv. Pavla), so bili pogosto polni preizkušenj, vendar je ustanovitelj vedno vztrajal, čeprav so ga nekateri zaradi velikopoteznosti včasih imeli celo za norega. Ko je eni izmed njihovih skupnosti nekoč pogorela hiša, je na primer izjavil: “To je manj kot mali greh.” Zavedal se je namreč, da delo za širjenje evangelija lahko onemogoči le zlo.
Iskanje Božje volje se mu ni zdelo zapleteno. Treba je le vestno opravljati svoje dolžnosti. Izogibanje obveznostim odpira vrata hudobnemu duhu, ki v življenje nevestnega človeka lahko vnese nered in razdejanje. Mlade sodelavce je zato učil, kako naj sklenejo zavezo z Bogom, da bosta njihov študij in delo še učinkovitejša in bodo najkoristneje uporabili čas za oznanjevanje.
Vendar pa don Alberione ni ostal le pri tiskanju knjig in časopisov. Odpiral je knjigarne, v katerih so bile pogosto kapele, kjer so se kupci lahko ustavili v molitvi pred Najsvetejšim. Cerkev je vpeljal v delo z radiem in televizijo.
“Imamo najboljše sporočilo, zato bi morali imeti tudi najboljše medije,” je trdil.
Leta 1950 je v Italiji posnel prvi barvni film, v 60. letih pa je napovedal celo internet: “Nekoč bomo mogoče dobivali časopise po telefonskih napravah.”
Bolezen
Še ne štiridesetleten je medijski duhovnik hudo zbolel za tuberkulozo. Zdravniki so mu napovedali gotovo smrt, vendar je čudežno ozdravel, po njegovih trditvah na priprošnjo apostola Pavla. V tem obdobju se mu je na poseben način razodel Kristus in mu rekel: “Ne boj se. S teboj sem. Od tod (iz tabernaklja) želim razsvetljevati. Obžaluj grehe.”
Od tedaj so te besede vedno napisane poleg tabernakljev v cerkvah, za katere skrbijo kongregacije svetega Pavla. Ne da bi aktivno sodeloval, je don Alberione prisostvoval vsem razpravam drugega vatikanskega koncila. S svojim delom je že dolgo pred tem prinašal evangelij sodobnemu človeku in nakazoval smernice novi evangelizaciji, v kateri imajo novinarji posebno mesto in odgovornost:
“Milijon, tri milijone, deset milijonov duš leži na vaši vesti. Zato morate biti zelo sveti. Dober novinar lahko reši celo več kot deset milijonov duš.”
Jakob Alberione je umrl leta 1971 v Rimu. Pol ure pred smrtjo mu je zadnje zakramente podelil sam Pavel VI., ki je o velikem medijskem misijonarju trdil, da je “čudež našega časa”.
Prispevek je bil najprej objavljen v reviji Magnificat, št. 2/2018.
Preberite še:
Revolucionarna misijonarja, ki sta pokristjanjevala Slovane
Preberite še:
“Albanske ženske sem doživljala kot umetnice življenja”
Preberite še:
Hotel je storiti samomor, nato je ječo napolnila svetloba
