Franc Pirc (tudi Pirec, angleško Francis Xavier Pierz) se je rodil v Kamniku 20. novembra 1785 (po nekaterih virih pa v bližnjem Godiču). Duhovnik je postal marca 1813. Najprej je bil sedem let vikar v Beli peči (nemško govoreči kraj med Kranjsko Goro in Trbižem v Italiji, ki je bil v času habsburške monarhije del dežele Kranjske). Po Beli peči je bil deset let župni vikar v Pečah pri Moravčah, od leta 1830 dalje pa župni vikar v Podbrezju.
Oče slovenskega sadjarstva
Pirc je bil zelo nadarjen za gospodarske vede in je med Slovenci širil znanje o sadjarstvu. Prepotoval je Kranjsko in sosednje dežele, da bi zbral čim več znanja o gojenju sadnega drevja in vinske trte. Leta 1830 je tudi napisal knjigo Kranjski vrtnar (Kranjski vertnar), ki velja za prvo slovensko knjigo o sadjarstvu.
Ko je služboval v Podbrezju, je tam zasadil drevesnico, da bi slovenske kmete oskrboval s cepljenimi drevesci. Te je prodajal po nizki ceni ali jih celo dajal zastonj. Pirca je tako njegov prvi biograf pater Florentin Hrovat razglasil kar za očeta “umne sadjereje na Kranjskem”.
Preberite še:
Američan, ki se je prelevil v slovenskega misijonarja
Baraga ga navduši za misijonarstvo
Do velike spremembe v njegovem življenje je prišlo, ko je prebiral Baragova poročila in pisma o njegovem misijonarskem delu med severnoameriškimi Indijanci. Pirc, čeprav je bil že kar precej v letih, se je odločil za misijonarstvo. Razprodal in razdal je svoje stvari in junija 1835 odšel na pot proti ZDA. Ko je prišel v New York, je imel veliko smolo, saj mu je požar uničil prtljago, v kateri je imel obleke, knjige in cerkvene potrebščine.
Septembra 1835 je prišel v Detroit k škofu Reseju, ki ga je poslal za pomočnika Baragi, ki je takrat misijonaril ob Gornjem jezeru. A zaradi hudega mraza Pirc ni mogel k Baragi, ampak je začel misijonariti med Indijanci ob Michiganskem jezeru.
Poleti 1837 je Pirc prišel v Sault St. Marie, naselje ob meji s Kanado, v katerem so živeli Indijanci in francoski naseljenci. Tu je učil verouk, branje in pisanje, pokristjanjeval bližnje Indijance ter gradil cerkve in misijonske postaje.
Preberite še:
Še neslišane zgodbe o najslavnejšem slovenskem misijonarju
Srečanje Barage in Pirca
Šele poleti 1838 se je Pirc v La Pointu (ta kraj leži ob Gornjem jezeru v ameriški zvezni državi Wisconsin) srečal s svojim vzornikom Barago. Ta je poslal Pirca na misijonarjenje med pripadnike indijanskega ljudstva Očipve, ki so živeli ob omenjenem jezeru.
Pirc je ustanovil misijonsko postajo Fort Williams in še druge misijonske postaje, zidal cerkve in učil Indijance ribolova z ribiškimi mrežami, sadjarstva in poljedelstva. Potem je spet misijonaril tudi ob Michiganskem jezeru. Leta 1845 mu je priskočil na pomoč rojak Ignacij Mrak.
Preberite še:
Naš rojak, ki je globoko v Afriki odkril skrivnostne dežele
Indijanski Veliki katekizem
Jeseni 1845 je Pirc napisal indijanski Veliki katekizem, a je bil Baraga proti njegovemu tiskanju, češ da je besedilo predolgo, da bo Indijancem nerazumljivo, da je v njem preveč pravopisnih napak in da je napisan v jeziku Otavcev, ki ga pripadniki ljudstva Očipve ne razumejo.
Za tem rokopisom se je potem izgubila vsaka sled, prav tako kot še za enim Pirčevim rokopisom v indijanščini – Knjigo zmernosti.
Spori s trgovci in vladnimi agenti
Pirc je imel zelo velike uspehe pri gospodarskem dvigu Indijancev Otavcev ob Michiganskem jezeru, ki so postali precej razviti. Pirc jih je učil saditi krompir, s homeopatijo je zdravil Indijance in njihove živali ter se boril proti pitju alkohola. Njegovi uspehi so šli v nos trgovcem s kožo in vladnim agentom, ki so Indijancem prodajali žgane pijače.
Leta 1852 je Pirc v Minnesoti ustanovi misijon Crow Wing. V prvih letih delovanja v Minnesoti je sestavil knjigo Die Indianer in Nord-Amerika (sl. Indijanci v Severni Ameriki), ki je bila objavljena v St. Louisu leta 1855.
Preberite še:
Revolucionarna misijonarja, ki sta pokristjanjevala Slovane
Pirc Indijance odvrne od napada na mesto
Tudi v Minnesoti je Pirc gradil cerkve in misijonaril. V deželo je vabil priseljence iz Evrope, tudi Slovence. Leta 1862 je Pirc prepričal protestantske Čipevce, da niso napadli Crow Winga. Bil je tudi priča upora Siouxov, ki so med drugim napadli mestece New Ulm in pobili evropske priseljence. Indijanci so Pirca, ki je bil mirnega značaja, cenili in ga poimenovali Ga-mindee (Dobro srce).
Leta 1864 je Pirc odšel v Evropo novačit nove misijonarje. Med drugim je za misijonsko delo prepričal 16 Slovencev (med njimi je bil tudi Jakob Trobec). Zaradi vse bolj šibkega zdravja se je Pirc leta 1873 poslovil od ZDA in se 88 let star vrnil v domovino.
JLA uniči Pirčev grob, izgine tudi spomenik
Vrnil se je brez vsakršnih gmotnih sredstev, zato mu je avstrijska vlada priskrbela pokojnino. Najprej je živel pri frančiškanih v Kamniku. Leta 1874 se preseli v Ljubljano, kjer je živel v stolnem župnišču. Umrl je 22. januarja 1880, star 94 let (po drugih podatkih pa 20. junija 1880). Pokopali so ga na pokopališču pri ljubljanski cerkvi svetega Krištofa, kjer so mu tudi postavili spomenik.
Cerkev svetega Krištofa je stala na območju, kjer je zdaj Gospodarsko razstavišče. Cerkev so porušili najverjetneje leta 1955, pri rušenju, ki ga je izvajala JLA, je izginil tudi Pirčev spomenik. Stavbo Gospodarskega razstavišča so zgradili zato, da je bil v njem leta 1958 sedmi kongres Zveze komunistov Jugoslavije.
Pirc je cenjen v ZDA
Zvezna država Minnesota je zaradi Pirčevih zaslug po njem poimenovala mesto – Pierz (to mesto ima zdaj nekaj več kot tisoč prebivalcev). 20. maja 1885 so v škofiji St. Cloud v Minnesoti obhajali stoletnico njegovega rojstva. V tem kraju, kjer po Pircu nosi ime tudi gimnazija, so se leta 1852 spomnili tudi stoletnice njegovega prihoda v Minnesoto. Pirc je bil znan kot oče mesta oziroma škofije St. Cloud.
Glavna vira članka: Franc Ksaver Lukman, spletna stran Slovenska biografija in Andrej Vovko, Pomembnejši slovenski biografski prispevki o misijonarju in izseljenskem duhovniku Francu Pircu.
Preberite še:
Nobelov nagrajenec, za katerega le redki vedo, da je Slovenec
Preberite še:
Slovenec, ki je bil v Argentini 20 let nepremagljiv
