“Veliko je bilo težkih trenutkov, ko človek ni vedel, kaj bi bilo boljše storiti”

Zakaj oseba v torbo spakira vse, kar ima, in zapusti dom?Kaj je pravzaprav dom? Kako gledati na problematiko migrantov? Kako pomagati beguncem, v Sloveniji in državah tretjega sveta? Na ta in še druga podobna vprašanja so odgovarjali udeleženci okrogle mize, ki jo je pripravila Slovenska karitas.

Njeni gostje so bili s. Bogdana Kavčič, 47 let misijonarka v Afriki, sestra Slavka Cekuta, 11 let misijonarka v Albaniji, danes prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, kjer pomaga albanskim družinam, Irma Šinkovec, sodelavka Sektorja za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na Ministrstvu za zunanje zadeve RS, Vael Hanuna, slovensko-palestinskih korenin, rojen v Siriji, 30 let živi v Sloveniji, Jana Lampe, vodja mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči na Slovenski karitas.

Misli udeležencev okrogle mize:

VAEL HANUNA — “Najpomembnejše za nekoga, ki pride iz druge kulture/države, je, da se v družbi počuti sprejetega. Le tako si bo upal delati korake, da postane aktivni član družbe. Prvih nekaj let je pomembno, da mu je omogočena varnost, da se lahko v miru uči in spoznava kulturo ter se integrira vanjo.”

Vael Hanna, prevajalec in turistični vodič slovensko-palestinskih korenin

SLAVKA CEKUTA — “Vzrok za izseljevanje Albancev je predvsem dobra zaposlitev. Radi bi pošiljali denar v domovino, doma pomagali zgraditi hišo, otrokom omogočili šolanje. Iz Grčije, Italije, Nemčije, ZDA in od drugod izseljenci zvesto pošiljajo denar. V Albaniji služb ni, 50 odstotkov Albancev je brez zaposlitve. “sestra Slavka Cekuta je v Albaniji živela in delovala 11 let

JANA LAMPE — “V Kongu sem se srečala z deklico, ki je bila stara dvanajst let, mislila sem, da je štiri. Do solz me je ganila majhna deklica, ki je bila zaradi podhranjenosti vsa napihnjena. Tedaj sem se res vprašala o pravičnosti – toliko hrane namreč zavržemo.”

Jana Lampe, vodja mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči na Slovenski karitas.

“Izmed vseh afriških držav je v Ugandi trenutno največ beguncev, na svetovni ravni pa jih je več le še v Turčiji in Pakistanu. Uganda gosti več kot 1,4 milijona beguncev, predvsem iz Južnega Sudana, kjer že dobrih pet let poteka državljanska vojna. V okrožju Adjumani je število beguncev že višje od števila lokalnih prebivalcev. Največ je žensk in otrok. Možje ostajajo doma, da varujejo dom, če je mogoče.”

Irma Šinkovec, sodelavka Sektorja za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na Ministrstvu za zunanje zadeve RS

BOGDANA KAVCIC — “Evropa pomeni večne sanje mladih. Ulica pa je gnezdo odvisnikov, nasilja, kriminala in drog.”

s. Bogdana Kavčič

CVETO URSIC — “V zadnjih letih smo priča povečanemu številu mednarodnih migracij in beguncev. Nekatere so prostovoljne, večinoma pa prisilne. Glavni razlog za prisilne migracije so konflikti in vojne, podnebne spremembe ter naraščajoča lakota in skrajna revščina. Ob pogledu na cilje trajnostnega razvoja prihajamo do osnovnega vprašanja, ki zahteva odgovor na eno osnovnih človekovih potreb – imeti DOM.”

Mag. Cveto Uršič, generalni tajnik Slovenske karitas

SASA ERZEN — “Cilj akcije Kaj je DOM? (#whatishome) je ustvariti širše razumevanje, zakaj se morajo nekateri ljudje preseliti iz enega kraja v drugega, npr. zaradi konfliktov (vojn, nasilja, ker iščejo mir), posledic podnebnih sprememb in skrajne revščine, ali pa tudi zaradi drugih osebnih razlogov, kot na primer ljubezni, iskanje boljšega življenja, službe ipd.”

Saša Eržen, koordinatorica na Slovenski karitas

“Vse države, kjer sem delovala, so bile vojna žarišča. Veliko je bilo težkih trenutkov, ko človek ni vedel, kaj bi bilo boljše storiti. Vzroki so največkrat boj za oblast, a tudi za preživetje. Dogajajo se valovi beguncev. Odvisni so od humanitane pomoči. Če je to stanje trajalo dlje, so se navadili živeti v brezdelju. Nekateri so mislili, da bodo večno dobivali pomoč. Veliko beguncev je bilo zaradi vremenskih razmer,” je med drugim dejala misijonarka s. Bogdana Kavčič in nakazala rešitve.

BOGDANA KAVCIC
Preberite še:
“Moramo si pomagati. Ne bomo se rešili sami, rešili se bomo skupaj”

“Pomagati ljudem, da ne bežijo na vse strani. Ustvariti pogoje, da bi živeli v miru in dostojno in da si lahko omogočijo preživetje. Konec rožljanja z orožjem, zidanje šol in zdravstvenih centrov. Pomembni so vodnjaki in elektrika, ki tudi v oddaljene kraje prinaša napredek,” je dejala.

“Albanci so delavni in topli ljudje”
Tudi iz Slovenije so se v preteklosti ljudje iz različnih vzrokov množično izseljevali. In se še vedno. Po drugi strani pa številni tudi prihajajo k nam. Svojo priložnost za boljše življenje so v Sloveniji med drugim iskali in našli številni Albanci, ki so pogosto deležni predsodkov. Dobro jih pozna sestra Slavka, s katero smo pred kratkim opravili intervju.