Na duhovnih vajah je voditelj redovnike 21. stoletja opisal z besedami: Ljudje, ki “dišijo” po Bogu … V znanem romarskem svetišču pa sem začutila, da lahko tudi prostor diši po Bogu! Sredi navadnega dneva sem videla ljudi, ki so stopili v ta sveti tempelj, da nahranijo hrepenenje po Gospodu in odložijo breme svojih grehov. Dve romarici sta sezuli svoje pohodniške čevlje in bosi prišli do Marijine podobe kakor Mojzes pred gorečim grmom. Sveto mesto!
Preberite še:
11 dejstev o Vatikanu, ki jih verjetno ne poznate
So mesta, zgradbe in ljudje, ki dišijo po Bogu
V nedeljo sem pri novi maši začutila enako: polna cerkev ljudi, slovesna evharistija, po maši pa dolge vrste vernikov, ki so tudi po eno uro čakali, da so prišli do novomašnika, mu stisnili roko in pokazali, kako se veselijo srečanja z mladim človekom, ki je posvečen v duhovnika. Mladi oče je spoštljivo čakal, da pride na vrsto, da je novomašnik blagoslovil njegove tri otroke …
Ko je sveti papež Janez Pavel II. obiskal Slovenijo, je nastal posnetek, ki je pokazal, da je naša dežela lepa tudi zaradi številnih cerkva, s katerimi je okrašena. Bile so čudovito osvetljene. Danes je manj osvetljave, a to ni pomembno. Pomembno je, da v cerkvah gori tista mala rdeča luč, “večna luč”, ki govori, da je tu navzoč On, ki nas je odrešil, Kristus Jezus. Če bi imeli poseben laserski radar in še enkrat preleteli vse naše cerkve, bi z žalostjo ugotovili, da je v precej cerkvah večna luč ugasnila, da cerkvena zgradba ostane, ni pa navzočnosti, ki naredi ta kraj svet …
Preberite še:
Veste, kje je največja cerkev v Sloveniji?
Odkrivati
Spomnim se obiska bogatega Bruslja, ko sem s tiho grozo videla veliko frančiškansko cerkev, spremenjeno v koncertno dvorano, samo še prezbiterij je prost za slavje svete maše … Duhovniki, stari in mladi, so varuhi večnih luči, varuhi Božje navzočnosti, varuhi mest, ki še dišijo po Bogu, oni skrbijo, da bi bil Bog tam navzoč tudi za prihodnje rodove!
Ko bomo v počitniških dneh potovali po naši domovini in po svetu, je lahko poseben izziv odkrivati mesta, kjer prebiva Bog; srečati ljudi, ki dišijo po Bogu. Vedeli bomo, da so besede: “Jaz sem z vami vse dni do konca sveta,” resnične. Tako se bomo vračali v svoje domove dišeč po Bogu in nesoč s seboj njegov blagoslov!
Blog je bil kot uvodnik najprej objavljen v tedniku Družina.
Preberite še:
Osupljive cerkve 20. stoletja
Preberite še:
Sveta Gora in “njena Urška”
Preberite še:
Cerkve, ki podirajo rekorde
