Katoliška blogerja J. Pronechen in E. Scalia sta me v teh dneh, ko beremo o prikrivanju zločinov odstavljenega kardinala McCarricka, spomnila na misli Fultona Sheena o krizi Cerkve ter o protistrupu zanjoSvetniški škof Sheen, ki je zaslovel kot televizijski pridigar, je prodorni nagovor iz leta 1974 začel tako: “V krščanski družbi je bilo gospodarsko, politično in družbeno življenje pod navdihom krščanskih vrednot. Te družbe ni več vsi smo priča njenemu zatonu. Poglejte simptome: napad na družino, ločitve, splav, nemoralnost, splošna nepoštenost.”
Takrat še ni bilo poskusov redefinicije poroke, teorije spola, tudi ne moralne krize v Cerkvi, kakršno občutimo danes.
Preberite še:
“Dokler kot noji glave tiščimo v pesek, bo nad Cerkvijo bdel črn madež”
Kako živeti?
Sheen meni, da je nekaj narobe z nami, kristjani. Postali smo prilagodljivi, zadovoljni, da smo del družbe, ki ni več krščanska. Sproti se navadimo živeti v spremenjenih okoliščinah, ki se nam hitro spet zdijo normalne. Da bi se srečali s svetom, se spuščamo vanj, namesto da bi ga poskusili dvigniti. Bojimo se nepriljubljenosti in kritike, zato sledimo toku. Ali pa se zapiramo v vzporedno resničnost.
Jezus se je daroval za naše grehe, “da bi nas iztrgal iz sedanjega pokvarjenega sveta …”. Da bi bili v svetu, a ne od sveta. Zato Sheen trdi, da “živimo v veličastnih in čudovitih dneh preizkušnje”. To je čas milosti, v katerem nam bo svet še huje nasprotoval. Zato nas Bog krepi in uči plavati proti toku. V nas pripravlja preporod Cerkve, ki bo tudi tokrat izšla iz krize.
Vzrok našega razkroja je posvetnost. Sheen predlaga nenavadno zdravilo: “Živite svoje življenje v polni zavesti tega trenutka preizkušnje, bodite blizu Jezusovega srca. Bodite manjšina. In če kaj, bo treba znova vzpostaviti nasilje. Božje kraljestvo se izbori z nasiljem.”
Preberite še:
Fulton Sheen o milijonih, ki sovražijo Katoliško cerkev
Je rešitev nasilje?
To so trde besede. Ali ne bi škof moral pridigati o miru? Sheen tu nima v mislih nasilja nad drugimi, temveč osebno žrtev in samoobvladovanje. Ljubezen, ki gre do križa. Jezus je rekel: “Nisem prišel, da prinesem mir, ampak meč.” Ta meč je uperjen proti grobarjem naše duše: napuhu, lakomnosti, nečistosti, nevoščljivosti, požrešnosti, jezi, lenobi. Mir se rodi v zavesti, da ostajamo v Jezusovi ljubezni in obrodimo sad tudi, če nas svet sovraži.
V tem smislu velja, kar je Sheen rekel: “Kdo bo rešil Cerkev? Ne naši škofje, ne naši duhovniki in posvečeni. Verniki, to je vaša stvar. Vi imate um, oči in ušesa, ki lahko rešijo Cerkev. Vaša naloga je, da bodo vaši duhovniki delovali kot duhovniki, škofje kot škofje in posvečeni kot posvečeni.”
Opustili smo meč molitve, pokore, samodarovanja. Če hočemo iz krize, ga moramo prevzeti nazaj.
Prispevek je bil najprej objavljen kot uvodnik v tedniku Družina.
Preberite še:
Katoličani, hodite pokončno in drznite si biti nevarni!
Preberite še:
Zakaj nekateri nočejo več hoditi k maši?
Preberite še:
“V cerkev ne bom hodil, saj nočem biti v družbi hinavcev”