Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Začnite svoj dan z dobrim, lepim in resničnim. Naročite se na Aleteijine e-novice!
Naroči me!

Aleteia

“Dokler kot noji glave tiščimo v pesek, bo nad Cerkvijo bdel črn madež”

TADEJ RIFEL, KATARINA ZUPANČIČ, ROK SAJE
OSEBNI ARHIV, JOŽE POTRPIN
Deli

Kako naj kristjan po vseh razkritih zlorabah še verjame, da je Cerkev sveta?

Katoliško cerkev je pred dnevi doletel nov udarec. Preiskava, ki se je odvijala v zadnjem letu in pol v ZDA, je namreč razkrila, da naj bi več kot 300 duhovnikov zlorabilo najmanj tisoč otrok. Zlorabe v šestih izmed osmih katoliških škofij v Pensilvaniji so se dogajale v zadnjih sedemdesetih letih.

V zadnjih letih spremembe

V poročilu so sicer med drugim poudarili, da so se v Cerkvi v ZDA v zadnjih 15 letih razmere močno spremenile. Škofije so pomagale pri pripravi poročila, obenem pa so bili sprejeti tudi ukrepi za zaščito žrtev in pomoč prizadetim. Na poročilo so se odzvali tudi v Vatikanu, kjer so zapisali, da za vse to “obstajata le dve besedi: sram in žalost”. V poročilu opisani primeri so “kriminalni in moralno nesprejemljivi”, so še navedli.

Vatikan odločno obsoja spolno zlorabo mladoletnih in žrtve morajo vedeti, da je papež na njihovi strani.

Katoliška cerkev se je tako znašla pred novim zelo zahtevnim izzivom. Kako se spopasti z vedno večjim nezaupanjem in kako se odzvati na škandale, ki zaupanje, ki je še ostalo, vedno bolj razžirajo?

Andrej Saje, duhovnik in cerkveni pravnik

ANDREJ SAJE
JOŽE POTRPIN | DRUŽINA

“Glede reševanja spolnih zlorab je Cerkev naredila pomembne korake, k temu so jo spodbudile in primorale predvsem prijave žrtev in posledično novi natančnejši predpisi vrhovnega zakonodajalca.

Pred nami je še dolga pot, tako na področju preventive, osveščanja in izobraževanja, kakor tudi na področju reševanja konkretnih primerov. Predpise, ki so nastali zaradi nuje, je treba spraviti v prakso.

Za povrnitev zaupanja si je treba naliti čistega vina, razjasniti pojme, kaj je spolno nasilje, kje so meje, kdaj je to nasilje greh in kdaj kaznivo dejanje. Treba je zaščititi in pomagati tako žrtvam kot storilcem, procesirati primere in jih predvsem jasno zaključiti.

Dokler ni volje priti do resnice in ni jasno, kdo je žrtev in kdo storilec, dokler kot noji glave tiščimo v pesek in resnici nismo pripravljeni pogledati v oči, bo nad Cerkvijo bdel črn madež.

Kristjani kljub vsemu še vedno verujemo, da je Cerkev sveta! Njena svetost ne prihaja od naše brezgrešnosti. To bi bila čista prevara! Je sveta, ker je Božja in je Bog trikrat in še več, neskončno svet! Kristjani smo skupnost grešnikov, ki se z Božjo pomočjo in lastnim naporom trudi posvečevati sebe in okolje, v katerem smo.”

Katarina Zupančič, katehistinja, Gibanje Pot

KATARINA ZUPANČIČ
OSEBNI ARHIV

“Zgodbe zlorab, še posebej otrok, so vedno tako boleče in zaznamujejo žrtev, njeno družino, Cerkev s krvavečimi ranami, ki so na prvi pogled neozdravljive. V primeru  Cerkve v ZDA, kar trenutno spremljamo v naših medijih, ta bolečina postane tudi naša. Težko razumemo, da so mnogi klici na pomoč preslišani, da obtožbam in opozorilom ne verjamejo in ne izdajo pravih ukrepov niti škofje …

Da se naša sodba in razočaranje nad cerkvenimi dostojanstveniki ne bosta preveč razvnela, si odgovorimo na vprašanje:

Zakaj je greh duhovnika večji od greha, ki ga stori oče ali mati, ki vsak dan za štirimi stenami “varne družine” zlorablja svojega otroka (pri tem krščanske družine niso izjema)? Poslanstvo duhovnika, mame in očeta je zame enakovredno po svoji odgovornosti.

Cerkev smo ljudje, laiki in posvečeni, in vsak od nas je svet in grešen. Zato ob tem razkritju dolgoletne verižne, grešne naveze, nam vsem, ki držimo kamen v roki, Jezus tudi danes govori: ‘Kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen.'”

Tadej Rifel, samostojni raziskovalec na Inštitutu za raziskovanje in evalvacijo šolstva v Zavodu sv. Stanislava

TADEJ RIFEL
OSEBNI ARHIV

“Odgovor Cerkve bi moral najprej temeljiti na osnovnih načelih odzivanja ob takih kaznivih dejanjih. Vsak prijavljen primer temeljito raziščemo, in sicer tudi s pomočjo organov pregona. S tem se že na začetku odstrani določene nejasnosti. Zagotovo je ključnega pomena javno opravičilo žrtvam, ki pa bodo verjetno večje zadoščenje našle v konkretnih dejanjih kot pa zgolj v izrečenih besedah. Zato pa so potrebni ukrepi, ki po navadi vključujejo prepoved opravljanja službe, pri kateri obstaja nevarnost stika z mladoletnimi osebami in, če je potrebno, tudi prestajanje ustrezne zaporne kazni. Brez vsega naštetega je zadeva že v osnovi zelo problematična, saj se ustvarja prostor za posploševanja.

Nadalje pa bi odgovor moral, in v tem sam vidim celo večji problem, vključevati tudi ukrepanje proti tistim, ki so s svojim napačnimi odločitvami soodgovorni predvsem za ponavljajoče primere spolnih zlorab. K sreči se zadnje čase Cerkev prečiščuje tudi z odstopi škofov in celo kardinalov. Tu gre za vprašanje moči, ugleda pa tudi prikrivanja in sprenevedanja, kar je poleg ostudnih dejanj prav tako problematično v celi zgodbi.

Ljudje brez izkušnje Cerkve pa verjetno v večini ne bodo zlahka pristali na razumevanje, pa čeprav so bili izpeljani vsi do sedaj našteti ukrepi. Veliko bolj jih lahko prepričajo resnične spremembe. Te pa dosežemo predvsem s preseganjem človeške logike zob za zob.

Potrebna je vera v moč spreobrnjenja, ki edina lahko prinese nekaj resnično dobrega v ta svet. Tudi navzven bolj šibka Cerkev, ki bo odkrito priznala svoje zmote in izkoreninila očitne zablode, bo v sebi vendarle združevala predvsem tiste, ki so doživeli, da edino Božja ljubezen odpušča in ozdravlja. S tem bosta tudi jeza in sovraštvo žrtve lahko premagana v odpuščanju in ljubezni, ki se ju izkuša v zdravih odnosih. Na drugi strani do osvoboditve storilca vodi dolga pot kesanja in sprejemanja krivde v luči božjega usmiljenja. Sem sodijo uspešni programi pomoči in zdravljenja.

Spreobrnjenje pa ne nazadnje vključuje tudi boleč proces očitne družbene kritike, ki jo Cerkev trenutno preživlja. Ob morebitnem nelagodju pomislimo samo na bolečino ene žrtve, ki je bila spolno zlorabljena! Zato obrambna ali celo napadalna drža, ki jo je Cerkev tudi že znala pokazati in očitno vse bolj popušča, ne pride v poštev oziroma je celo znamenje očitne neodrešenosti.”

Tags:
cerkev
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.