Pogled na duhovnike skozi preprostost otroških očiMariborski nadškof Alojzij Cvikl je nedavno dejal, da so primestne župnije trenutno v najtežjem položaju. Mestne so po vseh teh letih verske brezbrižnosti pomanjšane v občestvu, a nekako prečiščene in umirjene.
Podeželske vztrajajo v izročilu vere, nekatere še vedno izkazujejo presenetljivo množičnost. Vmes so primestne, ki doživljajo dramo upadanja vpisa otrok k verouku, dramo upadanja obiska nedeljskih maš, obenem pa ohranjajo velik obseg pastoralnega dela.
Preberite še:
Za vse, ki si želite dobrih duhovnikov
In ravno v župnijski pisarni ene izmed primestnih mariborskih župnij naletimo na drobno pesmico, prilepljeno na omaro, ki jo je v pisanih črkah zapisala neka prvoobhajanka. Ljubka pesmica izraža otroško vernost, govori pa o župniku. Takole gre:
Gospod župnik ni obupnik, ne obupa kar tako.
On hudiču zlobnemu pomaha v slovo.
Gospod župnik je junak, zraven Jezusa prvak.
Župnika radi imamo, zato se z njim smehljamo.
Pesmica štajerske prvoobhajanke ni navdihujoča in spodbudna le zato, ker zna biti župniku na primestni župniji težko, ampak tudi zato, ker je danes celotno katoliško duhovništvo na prepihu. Zaradi spolnih zločinov nekaterih duhovnikov je stiskan papež in stiskani so škofje. Medijski stroj o zadevah poroča na način, da bi očrnil celoten mašniški zakrament in celibat.
Preberite še:
Martin Golob – v traktorje zaljubljeni župnik, ki igra playstation, ministranti pa ga obožujejo
To ni vse. Imamo občo krizo duhovnih poklicev, ki napoveduje ogromno pastoralnega dela za vse manj duhovnikov, župnije brez duhovnikov, pretres stoletnih cerkvenih navad in prepričanj. Za povrh smo v Sloveniji dočakali kazenski pregon uglednega duhovnika zaradi svobode govora.
Preberite še:
Kaj so v župnišču počele preluknjane žoge
Hudič udari dvakrat za isto stvar. Prvič udari z nesrečo, z neuspehom, z zdrsom v šibkost in greh; drugič udari z obupom, češ, iz tega se ni mogoče izvleči. Te dni poganjamo novo pastoralno leto. Korak duhovnikov, katehistinj in pastoralnih sodelavcev bi moral biti prožen in vesel, a je marsikje obotavljajoč, boječ zaradi črnih oblakov na nebu. Tu obup čaka na svojo priložnost!
Preberite še:
Duhovnik, ki se je izkopal iz brezna alkohola
Tudi štajerska prvoobhajanka v svoji pesmici sluti grožnjo, ampak ona tudi vidi, kako se “odslovi” hudiča. Če taka čista duša pravi, da “gospod župnik ni obupnik”, ampak je “zraven Jezusa prvak”, kdo smo, da ji ne bi verjeli, ne glede na to, katere in kakšne fare smo farani?
Članek je bil objavljen kot uvodnik tednika Družina, št. 37.
Preberite še:
Mladi ne potrebujejo pridiganja, potrebujejo le prave odgovore
Preberite še:
V soboto vse poti vodijo v Stično: Ne bojte se plavati proti toku!
Preberite še:
Ditka: Zaradi preobremenjenosti se je vame naselila praznina, ki mi je vzela vso ustvarjalnost
