Rožnati oktober je svetovni mesec osveščanja o raku dojk, ki je najpogostejša oblika raka pri ženskah. Prvi oktobrski četrtek smo tako namenili pogovoru z mlado mamico, ki so ji raka na dojki diagnosticirali, ko je bila stara komaj 24 let, in to le tri mesece po rojstvu prve hčerke. Šok je bil velik, a želja po srečnem koncu prav tako. Sledilo je osem kemoterapij, 30 obsevanj in eno leto biološkega zdravljenja.
Čeprav sta z možem nekako sprejela dejstvo, da po tako težki bolezni ne bosta mogla več imeti otrok, sta bila presrečna, ko se jima je zgodil še en mali čudež. Druga nosečnost je še bolj poglobila njun odnos, ki se je utrdil že v času bolezni.
Preberite še:
Rekli so ji, da zaradi raka ne bo več mogla imeti otrok. Zdaj jih ima pet
V vmesnem času se je Mojca odločila tudi, da pusti službo, ki jo je bremenila. Skupaj z možem sta se odločila, da stopita na skupno poslovno pot in tako se danes dopolnjujeta in ustvarjata pod imenom M&M (Mojca in Marko).
Mojca je aktivna tudi pri združenju Europa Donna, kjer pomaga tistim bolnicam, ki so še na začetku poti in so ravno izvedele za diagnozo rak dojk.
1. Kakšen je za vas idealen začetek dneva? Se kdaj zgodi?
Nikoli ne razmišljam, kakšen je idealen začetek dneva, preprosto vstanem. Seveda pa je pomembno, da se dobro in kakovostno naspim, le tako je lahko dan, ki je pred menoj, dober. Me pa vsako jutro prebudi 14-mesečna hčerka in ni lepšega od tega.
2. Ko se zjutraj pogledate v ogledalo, si rečete … ?
KU-KU, ko sva s hčerko na previjalni mizi in se gledava v ogledalu. Velikokrat pa si rečem – no, pa “pejmo”.
3. Biti urejena je za vas pomembno, ker … ?
Biti urejen je odsev notranjosti in samega sebe. Najpomembnejša je naša notranjost, a z zunanjostjo lahko odbijemo ljudi okrog sebe, zato je pomembno, da smo urejeni, predvsem da skrbimo zase, za svoje telo.
Preberite še:
“Živim v nepredstavljivem udobju, čeprav marsičesa nimam”
Preberite še:
“Ob dogodkih, ko ti ljudje želijo slabo, si mislim, da ima palica vselej dva konca”
4. Materinstvo je najlepša vloga, ker … ?
Tega ni mogoče povedati z besedami … Preprosto vsak trenutek, ki ga preživiš z otrokom, je vez med teboj in otrokom ter partnerjem … Materinstvo … družina, eno z drugim gre. Materinstvo je poslanstvo, nekaj svetega in zato je pomembno, da si vzamemo čas, četudi je zaradi obveznosti kratek, a da je kakovosten.
5. Le tri mesece po rojstvu prvega otroka ste zboleli za rakom dojk. Kako ste se takrat spopadali s sprejemanjem te bolezni? Kaj vam je najbolj pomagalo v tem obdobju, ki je za žensko že tako ali tako zelo zahtevno?
Ko izveš diagnozo, je šok. Pomisliš na smrt. A imela sem voljo v sebi. Že po naravi sem optimistka, takrat sem imela tri mesece staro hčerko, moža, družino, prijatelje … Več kot dovolj razlogov, da sem začela zdravljenje s trdno voljo, da se srečno konča.
Največ mi je pomenila opora moža, moje družine in prijateljev ter zaupanje v zdravnike. Od prvega dne smo imeli odkrit pogovor, zato sem jim zaupala. Ne bom rekla, da je bilo to obdobje težko, niti ne lahko. Kemoterapije sem prenašala brez slabosti, bruhanja in zato sem bila ves čas aktivna, kar je morda dodaten razlog, da sem lažje šla skozi zdravljenje.
Ko pa mi je bilo težko, sem svojo glavo naslonila na moževo ramo. Čeprav morda ni razumel, kaj v sebi razmišljam, kako dojemam, me je vedno razumel, poslušal.
Preberite še:
Na turnih smučeh in v hribih, nato pa v šoli kot ravnateljica
6. Ljudje pogosto rečejo, da je vsaka stvar za nekaj dobra. Kaj je vam “dobrega” prinesla bolezen, kaj vas je naučila in kako spremenila?
Bom rekla, da je prinesla več dobrega kot slabega. Slabo, rak je odšel z obema dojkama, ki so mi ju odstranili. Prinesel pa tisto najpomembnejše, spoznanje, kako kratko in minljivo je življenje in da je pomembno, da ga živim tukaj in zdaj. Prinesel mi je nove prijatelje, nove priložnosti v življenju in tisto malo, a zame veliko, da znam reči ne, ko ne zmorem več.
Preberite še:
“Nikoli se zaradi odrske vloge ne bi odpovedala vlogi matere”
7. Kaj bi svetovali tistim, ki so se tudi sami znašli v podobni situaciji? Na kaj morda pogosto pozabljamo, ko nas doleti bolezen?
Predvsem, da naj zaupajo v zdravnike, naj razmišljajo pozitivno. Lahko pridejo tudi negativne misli, a pomembno je, da jih znamo odgnati, in če potrebujemo pomoč, si moramo dovoliti, da nam drugi pomagajo.
Pozabljamo na to, da če same ne bomo srečne in zadovoljne, tudi ljudje okrog nas ne bodo, ne bomo jih mogle osrečiti. Začeti moramo pri sebi.
8. Katera je tista misel, ki vas spravi pokonci, ko ste slabe volje?
Jutri je nov dan, nove priložnosti …
Preberite še:
“Ko je hudo, se ženska vedno bolje znajde kot moški”
9. S čim, kje in kako se duhovno napolnite?
Največkrat samo, da je tišina, da sem sama seboj in se prepustim toku misli, da jim dovolim, da pridejo na dan. Rada imam glasbo, rada se vozim in avto je en moj kotiček, kjer sem sama seboj, kjer ni telefonov …
10. Biti ženska je lepo, ker …?
Živim svoje sanje, ker sem mati, ker sem žena, ker sem prijateljica in preprosto, ker smo lepe tako ali drugače, ker smo ženske.
Ženska ženski
Je biti ženska danes težko ali lepo? Ali celo oboje? Pride trenutek, ko se znajdemo pred izzivom, ko ne vemo, kako bi se odzvale, kaj bi storile, kako bi šle naprej. Pride trenutek, ko se ne počutimo dobro v svoji koži, in je vse, kar potrebujemo, nekaj spodbudnih misli, a ne vemo, kje bi jih poiskale.
Takrat nam še kako prav pride koristen nasvet, podobna izkušnja, ki nam da motivacijo ali pa zgolj idejo, kako lahko rešimo zagato, v kateri smo se znašle. In ni ga boljšega nasveta, kot ga lahko da ženska ženski, mama mami, podjetnica podjetnici …
10 vprašanj in odgovorov. 10 izkušenj, misli, nasvetov. Da bo biti ženska še lepše.
Še več zgodb iz rubrike Ženska ženski pa najdete tukaj.
