Od počitka – o katerem sem pisal na začetku poletja – se zdaj, z jesenjo, obračam k njegovemu nepogrešljivemu dvojčku, delu.
Z delom, še posebej tistim, ki ga opravljamo v službi, imamo lahko težave in v njem ne najdemo pravega smisla. Po besedah francoskega strokovnjaka za menedžment Pierra-Yvesa Gomeza je eden od razlogov ta, da smo pogosto omejeni na zelo specializirane, rutinske naloge.
Druga težava je prevlada zgolj ekonomske logike, iskanje izkoristka za vsako ceno, kjer ni več pravega mesta za človečnost. Zato je za nekatere delo samo še “šiht”, ki ga je treba “dati skozi” za mesečni priliv na bančnem računu.
Preberite še:
Gospod župnik ni obupnik
Svetopisemski pogled pa v delu vidi precej več kot zgolj skrb za preživetje. Ko Bog ustvari človeka po svoji podobi, mu naroči, naj bo rodoviten in naj si podvrže zemljo. Stvarjenje s tem ni končano, pač pa ga kot sodelavec, kot tisti, ki mu Bog zaupa ključe stvarstva, človek nadaljuje (glej okrožnico Janeza Pavla II. o človeškem delu, 25).
Postane njegov soakter. Množi darovane talente (prim. Mt 25). Ne le proizvaja, marveč tudi oblikuje svet, ga skuša narediti pravičnejšega in lepšega, goji človeške odnose, vnaša smisel.
Spreminja žito v kruh in grozdje v vino, ki postajata – kot simbol vsega našega dela – evharistična darova. Ker človek sodeluje s Stvarnikom, dobiva še tako neznatno ali na videz nepomembno delo (ali ni bilo takšno tudi Jezusovo tesarjenje v pozabljenem Nazaretu?) posebno dostojanstvo.
Preberite še:
“Starši postajajo sitni taksisti, otroci pa neustvarjalne ovce”
Da bi ga tako tudi občutili, je po Janezu Pavlu II. treba upoštevati dve razsežnosti. Pri prvi je v ospredju subjekt, človek, ki ni zgolj številka ali stroj za izpolnjevanje nalog. In ki tudi v svojih sodelavcih vidi najprej človeka. Druga se nanaša na predmet dela, lahko bi rekli: doseganje rezultatov. Dodamo lahko še tretjo, kolektivno razsežnost: nihče v svojem delu ni sam, ampak povezan z drugimi.
Preberite še:
Pred poroko? Itak
Moli in delaj, bi dejal sv. Benedikt. Molitev delo oplaja in ga odpira za Božjo razsežnost, za človekovo dostojanstvo. Pa tudi delo samo lahko postaja molitev. Če smo odprti delovanju Svetega Duha, ki prebiva v nas, je vsaka človekova dejavnost, tudi navadno ročno delo, lahko duhovno dejanje.
Preberite še:
Matic Pavlič in njegova stvaritev, ki bo gluhim spremenila svet
Preberite še:
Neverjeten video deklice, ki pleše in prepeva na bolniški postelji
Preberite še:
14 modrih nasvetov sv. Frančiška Asiškega za današnji čas
