Aleteia

Vprašanje, ki bo pomirilo večino zakonskih prepirov

KŁÓTNIE O NIC
Shutterstock
Deli

Ker je mir pogosto boljši kot imeti prav

“Kaj če jaz nimam prav?”

Ta presenetljiva misel me je obšla, ko sem vsa obupana klečala in molila. Mož je odšel ven in najinega prepira nisva razrešila.

Glas v moji glavi je moral biti Sveti Duh, saj imam, tako kot moj mož, vedno prav. Vedno. Na srečo je drobni, tihi glasek še naprej drezal:

“Kaj bi zdaj naredila, če nimaš prav? Ali celo – če imaš prav?”

Ljubezen je odločitev

In sem poslala možu SMS s sporočilom Ljubim te!, ker je ljubezen dejanje volje, izbire, ne le čustev (vsaj tako razlagam svojim otrokom). In kmalu zatem sva z možem sedela za kuhinjsko mizo, pila kavo in se pogovarjala o najinem nesporazumu. (Opomba: šlo je za boleč, a vsakdanji prepir, brez čustvenega ali fizičnega nasilja. To omenjam, ker če se spopadate z resnimi težavami, poiščite strokovno pomoč. Nasvet, ki ga ponujam, bo več miru prinesel le v sicer zdrave zakone.)

“Želiš imeti prav ali želiš biti srečna?”

Ta prepir sem omenila svoji prijateljici in ji povedala, kako presenetljivo hitro sva ga rešila. Ko sem ji povedala, kako je bil razplet razveseljiv in drugačen od siceršnjih prepirov, kako sva za to oba potrebovala ponižnost – takoj ko sem priznala svoje napake, je mož, na moje presenečenje, storil enako –, je moja modra prijateljica citirala slavnega psihologa s televizije, dr. Phila:

“Seveda,” je rekla, “želiš imeti prav ali želiš biti srečna?”

Njena trditev me je spomnila na ravnanje, ki ga priporoča Jordan Peterson, priljubljeni profesor psihologije iz Toronta in avtor uspešnice 12 pravil za življenje, ki 18. novembra prihaja v Slovenijo. Peterson razlaga, da vedno, ko se z ženo, s katero je poročen že 30 let, sporečeta, odideta vsak v svojo sobo in se vrneta šele takrat, ko vsak izmed njiju najde vsaj eno svojo napako, s katero je pomagal zanetiti prepir. Petersonovo mnenje je skoraj enako mnenju Dr. Phila:

“… odločiti se morate, ali želite imeti prav ali želite imeti mir” (12 pravil za življenje, str. 330).

Petersonov nasvet je odmeval v mojih mislih, ko sem tistega dne, ko sva se sporekla, pokleknila k molitvi. (Njegova izjemna knjiga je še na moji nočni omarici. Pred nekaj dnevi sem jo prebrala.) Ko sem razmišljala o najinem jutranjem sporu, sem ugotovila, da sem k njemu prispevala s tem, česar nisem storila, ne s tem, kar sem storila. (Vsakič se pri sveti maši pokesamo grehov opustitve, ker so to resnični grehi, ki imajo posledice.)

Priznanje napak odpre srce za odpuščanje

“Nisem ravnala prav,” sem svojega moža presenetila ob vrnitvi domov, potem ko je prejel moj SMS. “Dneva nisem začela z molitvijo. Nisem ti zaželela dobro jutro ali te objela. Pravzaprav sem te popolnoma prezrla, čeprav si bil izčrpan in si potreboval pomoč pri iskanju papirjev in ključev in bi moral kaj pojesti. Verjetno si se počutil zapuščenega, kot da bi začel dan brez ljubezni in podpore. Zares mi je zelo žal.”

Mož je bil osupel.

“Ampak jaz ne bi smel izgubiti živcev,” je takoj odvrnil. “Ne bi te smel kriviti za stvari. Tudi meni je žal.”

Če je um odprt za napake, potem bo navadno tudi srce bolj odprto za odpuščanje … za kuhinjsko mizo bo slišati smeh in, kar je najpomembnejše, zakonsko življenje bo lepše in mirnejše.

 

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Urška Vintar.

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.