“Močne družine so temelj zdrave družbe,” pravi papež FrančišekUstvariti svetal in vesel dom mora biti naša prioriteta. Skozi življenje moramo zato z odprtimi očmi, da bomo znali zaznati ovire in nevarnosti za družino, zakon in vzgojo otrok ter jih premagati.
Govorimo o nevarnostih, ki se pojavijo v vzgojnem, delavnem in družinskem okolju. Morda se nam te nevarnosti ne bodo zdele grozeče in bodo do neke mere celo normalne, ker smo nanje tako navajeni.
Preberite še:
6 napotkov za uspešno usklajevanje poklicnega in družinskega življenja
A če želimo zaščititi naš največji zaklad, potem moramo ukrepati.
Nekatere od nevarnosti so:
- Čas. Živeti v naglici in pod stresom zaradi preobilice dela. Par si ne vzame dovolj časa za pogovor in podrobnosti, s katerimi bi oplajal zakon. Starša sta fizično morda ob otrocih, a ne navzoča. Če ni časa za družino, potem je še manj časa za Boga.
- Pomanjkanje skupnih obrokov. Dobro je, da družina skupaj jé vsaj enkrat na dan. Da se družinski člani drug drugemu zazrejo v obraz, se skupaj nasmejejo, se bolje spoznajo. Človek posveča čas tistemu, kar ima rad in kar ceni. Posvetiti si je torej treba več časa.
- Internet in sredstva obveščanja. Ti pripomočki ne bi smeli biti prvi vzgojitelji v družinah. Starša morata biti navzoča v življenju otrok, vzeti si morata čas za vzgojo, za vprašanja in pogovor.
- Skrb za imeti namesto za biti. Družinska prioriteta ne sme sloneti na imetju, ker nam dobrine dajejo občutek varnosti, ampak mora sloneti na delu, da lahko ustvarimo tisto, kar nam omogoča človeka vredno življenje.
- Ideološki tokovi. Obstaja dominantno mišljenje, ki staršem pogosto prepreči, da bi se jasno opredelili o temeljnih vprašanjih vzgoje. Pri prenašanju vrednot in idej na otroke morajo biti starši svobodni. Braniti morajo svojo pravico, da jih vzgajajo po svoji vesti in prepričanju.
- Zanemarjanje naju kot par. Otroci staršem ne smejo biti prepreka, da bi preživeli kakovosten čas v dvoje. Preden sta postala starša, sta bila par. Soprogu mora biti na prvem mestu soproga in obratno.
- Premalo prizadevanja za zakon. Starši so v zakonu prva šola ljubezni in odpuščanja. Ko skupaj premagujeta težave in se spominjata poročnih zaobljub, ko skupaj iščeta rešitve, dajeta otrokom pravi zgled za življenje v ljubezni.
- Osebni prijatelji in konjički ali živeti, kot bi bili samski. Če par živi življenje ločeno in vsak zase išče razvedrila in družbe, lahko to zakon spravi v resno krizo. Seveda moramo kdaj zadihati na samem, vendar to ne pomeni, da vse stvari v zakonu delamo sami. Zdaj nisem več jaz, ampak sva midva.
- Takojšnja zadovoljitev in linija najmanjšega odpora. Vzgoja v družini pomeni, da se ves čas trudimo, da obvladujemo bolečine in težave in s tem utrjujemo značaj. Če tega ne storimo, bomo vzgojili šibke osebnosti z malo strpnosti in veliko frustracijami.
Da bi dosegli cilj, torej da bi ustvarili trdno družino, moramo plavati proti toku. Ne v smeri egoizma, ampak altruizma. Zakon in družina sta, kakor se je izrazil papež Frančišek, ustanovi, v kateri je treba vlagati. Vsak dan moramo zato vstati odločeni, da se bomo bojevali za svoje najbližje in najbolj ljubljene.
Preberite še:
Si želite bolj harmoničnega vzdušja med otroki?
Starši smo varuhi src v zakonu in naših družinah.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.
Preberite še:
Ko žena pritisne pravo tipko
Preberite še:
“Naša družina ni idealna, smo tudi neorganizirani, kaotični, glasni.”
Preberite še:
“Če sem se odločila biti žena, sem ‘pomočnica’ možu. To vlogo je treba vzeti zares”
