Izvor te bazilike sega v 3. stoletje, v čas, ko je toulouški škof Saturnin umrl mučeniške smrti.
Ker ni hotel darovati poganskim bogovom, so Saturnina privezali za rep podivjanega bika. To surovo smrt je Saturnin doživel v času Valerijanovega preganjanja kristjanov okrog l. 257.
Na njegovem grobu je toulouški škof Hilarij postavil leseno kapelo. Pozneje so Saturninu v čast postavili novo baziliko in škofove posmrtne ostanke prenesli vanjo.
Na tem mestu so v 11. stoletju postavili sedanjo baziliko, ki je postala obvezna postaja romarjev na Jakobovi poti v Kompostelo.
Gradnja je trajala več stoletij: v 13. stoletju so postavili gotski baldahin, v začetku 14. stoletja so končali oboke osrednje ladje, povečali so kripto in povišali zvonik.
S svojimi visokimi rebrastimi oboki, številnimi portali in širokim ambulatorijem (kornim obhodom) s sijajnimi kapelami lahko bazilika sprejme množice romarjev in jim omogoča lahek dostop do izpostavljenih relikvij.
V 19. stoletju je restavratorska dela v baziliki prevzel arhitekt Viollet-le-Duc, čigar posege so v 20. stoletju kritizirali in delno tudi odpravili.
Preberite še:
Tako poceni, pa tako osupljiva: Plečnikova cerkev na Ljubljanskem barju
Češčenje relikvij
Nastanek bazilike je tesno povezan s češčenjem relikvij svetega Saturnina. Cerkev je sčasoma postala romarsko središče in mnogi romarji, od preprostih prebivalcev do mogočnežev, so ji darovali nove relikvije.
Relikvije so kot zapisi skrivnosti Odrešenja v naši zgodovini postale zelo priljubljene v srednjem veku, ko so verni upali, da jim bodo po priprošnji svetnikov prinesle ozdravljenje in zaščito.
Trni Kristusove krone ali deli Jezusovega križa verujočega vabijo, da obnovi spomin na dogodke velikega tedna, relikvije svetnikov pa ga spominjajo na to, da so bila njihova telesa tempelj Svetega Duha.
V relikviarijih toulouške bazilike v ambulatoriju počivajo posmrtni ostanki svetih Lavrencija, Bonifacija, Antona Puščavnika in Vincencija iz Saragoze.
Brat svetega Ludvika IX. Alfonz iz Poitiersa je baziliki daroval trn Kristusove krone, v kateri ga hranijo že od sredine 13. stoletja.
Bazilika hrani tudi več kot 200 ostankov kosti in kos Jezusovega križa, poleg njih pa še relikvije svetega Štefana, svete Bernardke Lurške in svete Terezije Deteta Jezusa.
Preberite še:
Ta umetnost iz najstarejše znane “hišne cerkve” je stara skoraj 1.800 let
Za Baziliko svetega Petra v Rimu katedrala svetega Saturnina hrani največje število relikvij.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.
Preberite še:
Veste, kje se nahaja najvišja katoliška cerkev na svetu?
Preberite še:
Ekskluzivne fotografije: raziščite najstarejšo cerkev na svetu
Preberite še:
Cerkev iglu, ki bo zdržala vsaj dvesto let
