Aleteia

Tako poceni, pa tako osupljiva: Plečnikova cerkev na Ljubljanskem barju

SVETI MIHAEL BARJE
Deli

Stavba, ki navdihuje v svoji iznajdljivosti

Nadangel Mihael goduje 29. septembra. Če se slučajno nahajate kje v okolici Ljubljane, je to torej idealen dan, ko si lahko vzamete čas za ogled Plečnikove cerkve na Ljubljanskem barju, ki velja svoji skromnosti navkljub za eno izmed najbolj izvirnih sakralnih stavb 20. stoletja pri nas.

Težki začetki …

Pobudnik za izgradnjo cerkve je bil trnovski župnik in pisatelj Fran Saleški Finžgar že leta 1922. Poplave in gospodarska kriza so zaustavile izvedbo Finžgarjeve ideje, tako da se je z večino težav, povezanimi z dejansko izgradnjo cerkve, moral spopadati Plečnikov nečak, katehet in trnovski kaplan Karel Matkovič.

Pretirana cena za zemljišče na križišču Ižanske ceste in ceste v Črno vas je, recimo, Matkoviča prisilila k odločitvi za izgradnjo cerkve na bolj odročnem kraju, poleg tega je bilo za gradnjo zbranih manj sredstev od pričakovanega, zaradi česar je moral Plečnik prilagoditi svoje načrte za pocenitev gradnje. Cerkev so tako zgradili iz podpeškega kamna, opeke in lesa. Kamen iz podpeškega kamnoloma je bil namreč poceni, domačini pa so darovali les.   

… so porodili inovativne sadove

Cerkev so nazadnje le zgradili med letoma 1937 in 1939. Postavili so jo v nadstropju na približno 350 hrastovih pilotov. Zunanjost, na kateri se izmenjujejo kamni in opeka, bo marsikoga spomnila na fasado Narodne in univerzitetne knjižnice. Ploščat in prevotljen zvonik je iz statičnih razlogov ločen od cerkve.  

Cerkvena ladja je izredno široka in odraža Plečnikovo eksperimentiranje s tlorisi; takšna oblika naj bi bolje povezala vernike z duhovnikom. Do nje vodi betonsko stopnišče, ki zaradi svojih lokov spominja na most. Oporniki na stopnicah niso povezani in so v resnici zabetonirane kanalizacijske cevi.

Te so kot nekatere podporne stebre uporabili tudi v preprosti notranjosti svetišča z odprtim lesenim ostrešjem. Preprostost pa arhitektu ni branila notranjega prostora okrasiti z ljudskimi in secesijskimi vzorci. Detajlov ne manjka niti na cerkvenih klopeh.

Vidni antični elementi

Plečnik je tudi tu, kot pri drugih svojih stvaritvah, navdih črpal iz antike: ostrešje je tako recimo posnel po Etruščanih, po antičnem vzoru je zasnoval tudi cementne strešnike.  

Cerkev je bila blagoslovljena leta 1940 in šele v naslednjem desetletju je Plečnik v cerkvi postavil kor, ki se zgleduje po pokritem balkonu alpske kmečke hiše.

Na zavetnika nadangela Mihaela spominja viseča tehtnica z mečem nad glavnim oltarjem ter ščit s sv. Mihaelom na kamnitem stebru.

Tags:
cerkev
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.