Ugrabljeni praznični časŽe pred prvim novembrom so v trgovine na predale začeli postavljati bleščeč kič in božične piškote, družbena omrežja (vsaj tista, ki so bolj družbeno kritična) in forume pa so preplavile pritožbe o dušečem izpostavljanju kiča že zgodaj. To sicer res ni nov pojav, ampak zadnje čase smo popolnoma obrnili pozornost od hvaležnosti, Boga in kvalitetno preživetega časa z bližnjimi – k brez pomenskemu izmenjevanju daril in voščil, da se izognemo občutku krivde ali pa se navidezno približamo pravljičnemu božiču, ki nam ga kažejo v filmih in bi lahko nadomestil praznino v odnosih, ki jo morda začutimo skozi leto.
Grozljivi posnetki z YouTuba kažejo, kako lahko popularna kultura normalnega človeka spremeni v nekaj, kar je na posnetkih videti enako kot reportaža z vojnega območja. Tako je recimo v ameriški trgovini pred leti množica med predpraznično nakupovalno mrzlico prodajalca poteptala do smrti. To je žalosten kazalec naše nesmiselne norije. Preden pa odvržeš v koš vse okraske in darila v znamenje protesta, preberi nekaj nasvetov, kako lahko kljub družbi “treh dobrih mož” tvoje življenje v decembru ostane v stiku s pravimi prazniki.
Preberite še:
Pomanjkanje med prazniki: “Občutek imam, da sem spet razočaral družino”
Brez zapravljivosti
Seveda ni prav, da bi sodila druge in jim pametovala, kako naj praznujejo. Vseeno pa sem prepričana, da nikomur ne more škoditi vaja, pri kateri si zamislite, kako bi praznovali božič, ne da bi zapravili en sam cent. Ni nemogoče!
Ne pričakujte darila; podarite!
Vse bolj priljubljena postaja ideja, da otroke (in tiste, ki to več niso, a radi prejemajo darila) spodbujajo, naj ob božiču ne pričakujejo daril, pač pa naj v tem času raje sami kaj podarijo. Posebej dobro je, če to ni nekaj evrov ali kaj, kar ti ni všeč, temveč da podariš nekaj, kar bi ti lahko vsaj malo prišlo prav. Tako se morda za malenkost laže spomnimo, da je največje darilo (= odrešenje) prišlo do nas tako, da je Jezus za to žrtvoval svoje življenje. Poleg tega bi bilo prav lepo, da bi se spet vrnili k namenu božičnega obdarovanja: k veselju nad deljenjem, namesto da se to izgublja v potrošniškem hlastanju po več.
Preberite še:
Srečni z “manj”
Opravičilo in odpuščanje
Da bo december zares vesel, bi morda morali obnoviti kakšen odnos, se komu opravičiti (Zakaj ne bi k božičnemu voščilu dodali še “Oprosti mi, prosim”?) ali da bi komu, s katerim že dalj časa nismo v dobrih odnosih, odpustili njegove napake ter ga povabili na čaj?
Če se bomo potrudili, nam tudi potrošniška kultura ne bo pokvarila praznikov. Odvisno je od nas …
Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina, letnik 67, številka 50, v rubriki Mladi val. Avtorica: Viviana Ganzitti.
Preberite še:
“Kako naj predam sporočilo Božje besede otrokom, če je tudi sama ne razumem najbolje”
Preberite še:
Kako se spopasti z depresijo v prazničnih dneh
Preberite še:
Mami, zakaj je sošolec dobil toliko daril za praznike, jaz pa ne?
