Uršlja gora je razgledna gora med Slovenj Gradcem in Črno na Koroškem. Malo pod vrhom stoji Cerkev sv. Uršule, ki je najvišje ležeča cerkev v Sloveniji. Triglavska kapela na Kredarici sicer leži višje, a se po velikosti z visokogorsko “katedralo” ne more primerjatiUršlja gora ali Plešivec je s svojimi 1.699 metri najvzhodnejši karavanški vrh. Ime Plešivec je dobila po sivem apnenčastem vrhu med gozdnatimi pobočji gore, ki je iz doline videti kakor pleša. Uršlja gora je pomembna postojanka na slovenski planinski poti. Pod vrhom stojijo mogočna Cerkev sv. Uršule, planinski dom in televizijski oddajnik.
Preberite še:
Veste, kje se nahaja najvišja katoliška cerkev na svetu?
Za kolesarje, pohodnike in romarje
“Uršla”, kot ji pravijo Korošci, je primerna za romarje, popotnike in družine z otroki. Za pot boste potrebovali približno dve uri. Tudi v poletnem času kakšno toplo oblačilo ne bo odveč, pozimi pa je poleg običajne pohodniške opreme priporočena uporaba derez. Uršlja gora je priljubljena izletniška točka tudi med kolesarji, saj na vrh pelje široka gozdna cesta.
Čudovit razgled
Z vrha gore je čudovit pogled na vse strani. Vidimo Šaleško, Celjsko in Mislinjsko kotlino, Kotlje in Ivarčko jezero, še najlepši pa je pogled proti Karavankam in Savinjskim Alpam. Ob jasnem dnevu se vidi celo do Triglava.
Preberite še:
Sveta Gora in “njena Urška”
Preberite še:
Veste, kje je največja cerkev v Sloveniji?
Legenda o sveti Uršuli
Legenda pravi, da je Uršula pribežala z Jutrovega in se zatekla na Pohorje. Vleklo jo je na Plešivec, ki ga je občudovala s Pohorja, in odločila se je, da se tam naseli. Tu je srečala povodnega moža, ki je kraljeval v Črnem jezeru. Ker ni maral Uršule v svoji bližini, se je z jezerom vred preselil k Velikim Kopam na Pohorje. Na eni od poti boste videli vdolbine v skalah, ki so sled stopinj sv. Uršule, ali pa jamice, kjer so odtisi njenih kolen; kdor bo vanje stopil, ne bo več čutil bolečin v nogah, pravi legenda.
Zgodovina pripoveduje …
Zgodovina pripoveduje, da so se okoli leta 1570 zbrali kmetje z bližnjih pobočij in se dogovorili, da bodo sezidali cerkev, ki ji v sedmih okoliških deželah ne bo enake ne po velikosti ne po (nadmorski) višini. Rekli so, da petih reči pod plaščem sv. Uršule nikoli ne manjka: dobrotljivosti, kruha, mošta, volne in “ta prave krščanske vere”. V tistih dneh je vladala v naših krajih velika zmeda. Širila se je nova vera, protestantizem, in preganjala ljudske pobožnosti. Da bi se vrnili stari časi, so se kmetje obrnili k sv. Uršuli in začeli zidati.
Preberite še:
Ta umetnost iz najstarejše znane “hišne cerkve” je stara skoraj 1.800 let
Preberite še:
Cerkev iglu, ki bo zdržala vsaj dvesto let
Posvetitev cerkve
V začetku 17. stoletja je skozi te kraje potoval ljubljanski škof Tomaž Hren in se ustavil na gori. Gradnjo so po njegovem obisku hitro končali in kmalu je škof cerkev in tri oltarje v njej že posvetil. Božja pot je tako še bolj zaslovela. Sem so prihajali iz vseh krajev in dežel, zato so okrog cerkve postavili več hiš za zavetišče romarjem in duhovnikom.
Skromna notranjost, a mogočna zunanjost
Danes nas na gori pozdravi prostorna in obnovljena cerkev, ki je razdeljena v tri ladje. Njena notranjščina je bolj skromna, saj so vlaga in viharji (tudi zgodovinski) marsikaj uničili. Z baročnega oltarja pozdravlja romarje sv. Uršula, ki ima pod svojim plaščem tistih znanih 11.000 devic, kakor ji jih je prepisovanje knjig v davnih časih pomotoma pripisalo. Oltarna slika sv. Uršule s plaščem je delo slikarja Janeza Andreja Straussa. Cerkev sv. Uršule slovi tudi po svojem čudovitem tonu zvonov. Največji izmed zvonov je bil tako težak, da naj bi ga na vrh vleklo kar 30 parov volov.
Preberite še:
Ali res veste, komu je posvečena cerkev na Brezjah?
Preberite še:
Cerkve, ki podirajo rekorde
Preberite še:
Kako so zvonovi prišli v cerkvene zvonike
