To je zgodba o neverjetni ameriški družiniOče Jeremy in mama Nicole sta posvojila štiri otroke, vse s posebnimi potrebami. Simon je prišel zadnji in še ne govori angleško, vendar zagnano in z navdušenjem skrbi za svoje brate.
Preberite še:
Izstop iz mehurčka: življenje z otrokom, ki ima Downov sindrom
Kako začneš pripovedovati takšno zgodbo? Morda s srečanjem moškega in ženske, ki se zaljubita, se kmalu poročita in se nato v očeh večine na absurden način odpreta življenju. Kljub temu njun primer ni osamljen. Danes govorimo o družini, ki živi v Salt Lake Cityju, na drugi strani oceana, vendar se podobni čudeži dogajajo tudi blizu nas.
Blagoslovljena norost
Jeremy Clark je učitelj, ki se ukvarja z otroki s posebnimi potrebami, njegova žena Nicole je medicinska sestra: že v njunem življenjepisu je torej zapisana pripravljenost posvečati skrb tistim, ki jo potrebujejo.
Tukaj so vsi ob božičnem drevesu decembra lani: Alex, David, Jon in Simon.
Posvojitev je izkušnja, ki se je v primeru Clark odprla tistim, ki skoraj nikoli ne najdejo družin, ki bi jih bile pripravljene vzeti v oskrbo: Alex, najstarejši, je star šest let in ima downov sindrom, prav tako kot zadnji, Simon, ki je star štiri leta; potem sta tu še David in Jon, stara pet in šest let, ki imata cerebralno paralizo.
Preberite še:
Ali bo otrok z downovim sindromom motil delo v skupini v vrtcu?
Ali se lahko prostovoljno odločite, da si boste ustvarili tako zapleteno družino, ne da bi podlegli vsakdanjim težavam ali izpadli kot nepremišljeni navdušenci?
Seveda imata očka Jeremy in mama Nicole izobraževalne in medicinske veščine, ki izhajajo iz njunega dela, vendar samo to ne bi bilo dovolj. Tako pojasnjuje Jeremy:
“Odraščanje štirih otrok s posebnimi potrebami zahteva veliko dela in veliko je treba narediti. Ključno je najti veselje v vsaki dejavnosti, ki jo opravljaš. V zadnjem času sem preverjal, koliko časa porabimo za umivanje zob in pripravo na spanje: 30 minut. Tako da tudi če se maksimalno potrudimo, potrebujemo veliko časa. Na srečo je moja žena Nicole, ki je deset let delala kot medicinska sestra, pustila službo, da bi ostala doma kot mama za polni delovni čas in skrbela za otroke.”
Preberite še:
9 ljudi z Downovim sindromom, ki spreminjajo svet
Skrb za te otroke je lahko izjemna izkušnja. Vedno so navdušeni in polni veselja. Zadovoljni so zaradi majhnih stvari, ki jih imajo drugi otroci za samoumevne.
In potem, odkar je prišel Simon, mama Nicole lažje diha: je kot izkušen pomočnik in šampion v skrbi za preostale.
Neustrašni Simon
Njegovo rojstno ime je Zadock in ima štiri leta. Pred nekaj meseci je prišel v Salt Lake City kot četrti posvojenec družine Clark. Sedaj se imenuje Simon in čeprav še ne zna angleško, je najbolj komunikativen v skupini; preostali trije imajo težave z govorom. Njegov prihod je primerljiv s ciklonom: “Odkar se nam je pridružil Simon, so dnevi postali daljši: začnejo se malo prej in končajo malo pozneje, zato imava več priložnosti, da bi bila dobra starša.”
Preberite še:
Fant z downovim sindromom, ki je ustvaril milijonsko podjetje
V domu družine Clark ni zastalega zraka, ampak veter nepredvidljivih dogodivščin. Protagonist dogajanja je zagotovo Simon, ki bi spravil v zadrego vse tiste, ki si v nekaterih državah prizadevajo preprečiti rojstvo otrok z downovim sindromom. Brez kakršnekoli spodbude staršev pomiva posodo, hrani brate, se igra z njimi, pomaga pri dajanju zdravil. Je v središču vsega, kar živi: ljubeči pogledi bratov ga postavljajo v središče njihovega obstoja.
Iz teh odnosov svet prejema vsakodnevno upanje, ki ni nikoli zapustilo naših zemeljskih obal: biti in biti za druge brez lastnosti superherojev. Biti kot ljudje, nepopolni in pomoči potrebni; s tem zavedanjem, ki je najmanj pesimistično in najbolj navdušujoče.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila italijanska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Irena Santoro.
Preberite še:
Medicinska sestra, ki je pacientu darovala ledvico: “Imela sem eno na rezervi”
Preberite še:
Veste, kako v školjki nastane dragoceni biser? Z veliko bolečine
Preberite še:
Naj namenim sveto mašo za pokojnika, ki ni hotel imeti opravka z vero?
